the fool of the world and the flying ship

Močno sneženje me vedno spomne na otroštvo. Na tiste mrzle in dolge zime. In polne snega. Tiste, ko si se zjutraj zbudi, pogledal ven in te je čakala gora snega. Pol metra, meter.. Veliko, ogromno. Tiste zime, ko si komaj čakal, da greš ven. Kepanje, drsanje, hokej, delanje iglujev, sankanje, smučanje na starih smučeh. Ah, kako je bilo to super. In potem premraženi zvečer domov. Spomini. In koliko snega je bilo pri omi! In hribček, po katerem si tako super drvel s sankami. In zvečer pred televizijo na toplo. Na televiziji pa lev, čarovnica in omara. Oh, ta risanka. Vsako leto sem jo čakala. Uživala pa tako. Še ena druga risanka mi je od otroštva naprej po glavi skakala, pa je do zdaj nisem in nisem mogla najti. Vse, kar sem vedela, je bilo, da je bila neka leteča ladja in da ni bla tipična risanka, ampak kot da bi bilo vse iz nečesa nareto. In zdaj me je Alja razsvetlila, da je bil to Peter in njegova leteča ladja. In celo na youtubu je. Ah, kakšni spomini. Skoraj sem dobila solze na oči. Tiste zime so bile res posebne. Čisto preproste, ampak tako lepe. Ah, ko so nam tako majhne stvari polepšale čas.
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s