Alles lebt!

V osnovni šoli sem živela v prepričanju, da človek nujno in za vsako ceno potrebuje najboljšega prijatelja. Ne vem, kje točno sem to pobrala, vem pa, kogarkoli si vprašal, je imel točno določenega tistega najboljšega. Tako sem, to priznam, prvih osem let šolanja preživela v iskanju najboljšega prijatelja. Pa ne, da bi bila osamljena ali sama, to ne, vedno sem delovala v prepričanju, da se je dobro razumeti z vsemi in tako tudi nisem delala razlik. A najboljšega prijatelja vseeno nisem našla. Vedno sem imela nekoga, ki sem mu zaupala, a ta je imel vedno nekoga drugega, ki ga je imel za najboljšega prijatelja. Seveda sem bila vseeno srečna, da ne bo kdo pomislil na najhujše. To so samo ugotavljanja, kako vsa psihologija osebnosti izhaja iz otroštva. V srednjo šolo sem tako odšla z mešanimi občutki. Tako sem bila včasih zgubljena, včasih tudi osamljena, sem pa hkrati osebnostno rastla in se učila. Še vedno z dovolj prijatelji, a nobenim najboljŠim. Sem počasi spoznavala, seveda me je to dokončno zadelo šele po prihodu na fax, da v bistvu najboljšega prijatelja ne rabim. No, ne rabim, včasih preprosto nočem. V bistvu sem po vseh dogodkih preprosto največkrat rada sama. Rada imam svoj mir. Rada imam samoto. Rada imam družbo mojih misli. Je že mogoče, da noben človek ni otok, a jaz vsekakor potrebujem svoj samoten prostor pod soncem. Brez tega ne funkcioniram. Ne morem, ne gre. Včasih je treba odklopit ljudi, ki te po desetih letih poznanstva še vedno ne poznajo. In včasih je treba odklopit ljudi, ki mislijo, da morajo biti glede vseh tvojih stvari na tekočem. Nekaj mora ostati samo zame. Tako sem, po napornih, a vseeno lepih letih odraščanja spoznala, da se je vse skupaj odvilo v drugačni smeri. Zdaj nisem več v iskanju najboljšega prijatelja, s katerim bi skupaj dihala, zdaj prijatelje, ki mi pridejo preblizu, odganjam stran, ker sama ne morem dihat.
 
Alles lebt
Nicht nur Blumen auch der Regen und der Schnee
wie die Tasse und die Blätter Deines Tees
Wie die Worte, die auf allen Tafeln stehn
brauchst nur mit offen Augen durch die Welt zu gehn
Nicht nur Tiere auch die Strasse und der Weg
Nicht nur das Meer auch die Brücke und der Steg
Du bist wirklich nie alleine alles lebt
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

One Response to Alles lebt!

  1. dasa says:

    si me tak spomnala na un film "about a boy", ko reče notr: no man is an island… well, i’m fucking ibiza :)tak da sm si ga že dol potegnala, da si ga spet pogledam :)drugač pa, podpiram to da znaš sam s sabo bit. čeprav po mojem mnenju prave samote ti (še) ne poznaš, tut jaz je ne. ker če bi jo, bi velik bolj cenli vsak moment, ki ga lahk delimo z nekom, ne pa da mormo prav bežat stran od ljudi, da si odpočijemo od vsega. ampak s takim odnosom, da nisi odvisen od nikogar, se da velik lažje čez življenje it. no, ne lažje, predvsem z bistveno manj čustvenih travm.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s