say whaaaaaat??

Vedno, vedno, vedno me preseneti, kako se z nekaterimi profesorji ne da nič zmenit, Ja, vem, ampak še vedno se nisem navadila. Kako bi se le? A ni to del njihovega poklica, da nam poskušajo pomagat? Zakaj ne smeš nič vprašat? Zakaj ti mora biti vse jasno, hkrati pa ne smeš vprašat za navodila? Kako je možno, da pošlješ mail s prošnjo za pomoč, nazaj pa dobiš ves tečen in zadirčen odgovor, ki mu je itak vzel več časa, kot to, da bi mi lepo odgovoril na to, kar sem vprašala. Ja, vem, najbrž dobijo veliko mailov, ampak prosim no, tole ja pa pretirano. Ta samovšečnost in vzvišenost. In s tem nas bojo naučili kaj že? Najbolj zanimivo pa je, da je velika večina teh zadirčnih profesorjev tudi slabih predavateljev. Izgleda gre to skupaj z roko v roki. Ali pa se mogoče tega zavedajo pa mislijo, da bojo z vzvišenostjo to popravili. Pa dej, ni čudno, da pol študentov pri predmetu nima niti najmanjše ideje, kaj se sploh dela. Smešno. Žalostno. Vse v enem. A lahk dam že enkrat konc temu bednemu faxu?!
Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s