2

Kot v filmu hodimo druga za drugo v gosji vrsti, prva z vodičem in zemljevidom v roki, jaz za njo z naslovi potencialnih hostlov. Trije naslov, tri možnosti. Ko sem doma iskala naslove, me žal ni obšla misel, da bi na prvega maja bilo kaj zasedeno. Še več, naslovi treh hostlov so se mi zdeli več kot preveč. Pridemo do prvega, pozvonimo, povprašamo po prostih posteljah, vse zasedeno. Več sreče pri naslednjem, si rečemo, in odrinemo naprej. Velike torbe nas ovirajo pri hoji, drugi hostel pa deluje tako strašno oddaljen. Prispemo in si oddahnemo. To bo to, si rečemo. Žal temu ni bilo tako. Bilo je zasedeno. Kot v filmu se nad Budimpešto zgrnejo temni oblaki, dan se začne počasi prevešati v večer, lačne in utrujene, a še vedno brez hostla. Zadnja možnost. Upanje ostaja. Poguma pa je dovolj tudi za spanje pod milim nebom. A vendar se ne damo. Težkih nog in lačnega trebuha odpeketamo naprej. Ustavimo se šele pred ogromno staro stanovanjsko hišo, tam nekje naprej pa uzremo parlament. Kako mogočna stavba! Pozvonimo in odidemo v najvišje nadstropje, kjer nas pričaka lastnik. Samo ena postelja je prazna. O, ne, kaj pa zdaj. Iz sosednje sobe se zasliši poznan, domač jezik. Prikažeta se dva Slovenca, ki sta že nekaj časa tukaj. Seveda se v trenutku spoprijateljimo. S skupnimi močmi začnemo prepričevat lastnika, naj le pokliče kak drug hostel, ker smo vidno obupane. Ko že začnemo premišljevat, se lastniku utrne zamisel. Pokliče prijatelja, ta pa nas pelje na ulico. Začnemo hodit za njim. Ko bi le bila njegova angleščina boljša, da bi nam bilo vsaj malo jasno, kaj ta Madžar počne z nami.

Hodimo po ulicah, čudna družba – fant in štiri punce, ki mu slepo sledijo. Večer se je že začel, mi pa še kar hodimo. Nove in nove ulice se odpirajo pred nami, mi pa še kar sledimo fantu ovinek za ovinkom. Končno se ustavimo pred ogomnimi vrati. Pred nami se odpre dvorišče, pelje nas do vrat v stanovanje.

To je to? ga vprašamo.

Yes. sledi kratek odgovor.

Stanovanje je super. Tipično študenstko. Majhna kuhinja in še manjša kopalnica. Majhna sobica z zakonsko posteljo in še lesenim zgornjim nadstropjem z dodatnimi posteljami. Bile smo navdušene. Fant je študent in ker gre čez počitnice domov nam bo posodil svoje stanovanje. Kakšno veselje! In občutek olajšanja. Rešeno smo! in kako! Za nekaj dni smo dobile čisto svoj prostor pod soncem! Prva dogodivščina je za nami, pri naši sreči pa jih sigurno še ogromno sledi za vogalom!

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s