vse ali nič

Ko smo bili majhni, smo bili non-stop na igriscu. Ze zjutraj, takoj po
tem, ko sem si pomela oci, sem sanjala vedno samo o kosarki in
nogometu. Sicer sem bila skoraj vedno edina punca na igriscu, a me to
ni oviralo, da ne bi blestela na igriscu. Tudi
ce kdaj ni slo najbolje, sem si vedno lahko kaj izmislila, saj sem bila
med najstarejsimi. Enkrat sem igrala nogomet z enim sosedom, ne boste
verjeli, bila sva dva, pa sva vseeno igrala na dva gola. No, prislo je
do tega, da je imel tisti dan mali
sosed precejsno obilico srece in me je prepricljivo zmagoval. Pa sem se
domislila popolne prevare. Vsakic, ko mu je uspelo, sem preprosto
klicala ofsajd. Mali ni vedel, kaj bi naj bilo to, sicer je ze slisal
za besedo, torej je sklepal, da gol ne bo stel. Seveda tudi sama nisem
vedela, kaj tocno to je, ampak ker sem bila starejsa, mi je pac moral
verjeti na besedo. No, brez kreganja seveda ni slo. In ravno danes, ob
gledanju nogometa, sem se spomnila teh nasih kreganj. Prav spomnim se,
kadarkoli smo se kregali, smo se na koncu zmerjali z besedami Pa kaj se
bunis, sej pa ne gre za svetovno prvenstvo. Smesno, kajne? Si
predstavljate, da bi danes Novakovic odsel do Dempseya in mu rekel: pa
kaj ti je, pa sej ne gre za svetovno prvenstvo. No, seveda gre za svetovno prvenstvo. In
zato sem tudi poklapana. Ker ze od otrostva vem, da ko se gre pa za
svetovno prvenstvo, se gre pa zares!
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s