Se še kdo spomni, kako ne maram omejenosti Slovencev? No ja, it happened
again! No, pa ne samo enkrat, dogaja se non stop, kamorkoli se obrneš,
ne moreš se sploh izognit. Pa saj me ne moti, naj ljudje živijo, tako kot
hočejo. Motit me začne, ko začnejo takšni ljudje vihat nos nad življenji
drugih, recimo mojim.
Zadnjič sem bila v operi. Točno tako, v
operi, in to po najbrž po kakšnih 10letih. Res sem se veselila predstave
v Cankarjevem domu, saj je bila ta predstava Mariinskega gledališča
eden top dogodkov letošnjega Festivala Ljubljana.
Pa sedim v parterju, čakam tiho na začetek, ko se mimo mene prerineta
dve blondinki. Usnjeni oblekci, nori špičaki. Ta drugo sem že skoraj
potegnila za rokav, pa jo
vprašala, če misli v teh špičakih zdržat štiri ure pa pol pa sem tako
predvidevala, da več kot do prvega odmorao ne bosta zdržali. In res.
Ne vem, kdo tem plehkim blondinkam daje karte za 90€, ampak tele dve
sta bili pa res cenjen predstavnik svoje vrste. Predstava se je šele
dobro začela, ko sta se že hihitali, brskali po torbicah, tipkali po
mobitelih in sezuvali špičake. Zadeva je bila noro moteča, ljudje okoli
smo se samo pogledovali, kdo bo prvi izbruhnil. Zmagala je ženska pred
njima, ki se je globoko zgrozila nad njima. Oni dve pa v krohot. Kaj bi
človek drugega pričakoval. Hvala bogu, moje domneve so se uresničile in po odmoru ju ni bilo več nazaj. Žal pa spomin na ta dogodek ne bo tako hitro pozabljen.
again! No, pa ne samo enkrat, dogaja se non stop, kamorkoli se obrneš,
ne moreš se sploh izognit. Pa saj me ne moti, naj ljudje živijo, tako kot
hočejo. Motit me začne, ko začnejo takšni ljudje vihat nos nad življenji
drugih, recimo mojim.
Zadnjič sem bila v operi. Točno tako, v
operi, in to po najbrž po kakšnih 10letih. Res sem se veselila predstave
v Cankarjevem domu, saj je bila ta predstava Mariinskega gledališča
eden top dogodkov letošnjega Festivala Ljubljana.
Pa sedim v parterju, čakam tiho na začetek, ko se mimo mene prerineta
dve blondinki. Usnjeni oblekci, nori špičaki. Ta drugo sem že skoraj
potegnila za rokav, pa jo
vprašala, če misli v teh špičakih zdržat štiri ure pa pol pa sem tako
predvidevala, da več kot do prvega odmorao ne bosta zdržali. In res.
Ne vem, kdo tem plehkim blondinkam daje karte za 90€, ampak tele dve
sta bili pa res cenjen predstavnik svoje vrste. Predstava se je šele
dobro začela, ko sta se že hihitali, brskali po torbicah, tipkali po
mobitelih in sezuvali špičake. Zadeva je bila noro moteča, ljudje okoli
smo se samo pogledovali, kdo bo prvi izbruhnil. Zmagala je ženska pred
njima, ki se je globoko zgrozila nad njima. Oni dve pa v krohot. Kaj bi
človek drugega pričakoval. Hvala bogu, moje domneve so se uresničile in po odmoru ju ni bilo več nazaj. Žal pa spomin na ta dogodek ne bo tako hitro pozabljen.
frue's here 