well, hello there

Hej, deklica!

No, vidiš, čeprav sem ti že eno pismo napisala (pa kaj potem, če sem ga potem izgubila, to sploh ni važno), sem se odločila, da ti še enega napišem. Lahko rečem, da že skor pol leta nisem pisala, res bedno, samo vedno, ko pa takole pišem, se spomnim, da v bistvu res rada pisma pišem. Ne vem, lahko, da je to še iz časov, ko sem bila majhna in sem imela milijon dopisovalcev, ali pa je mogoče to zato, ker ful rada o sebi govorim. Haha! Res je, da ful raje o sebi pišem, kot pa govorim.

Oh, narobe svet, ne vem, zakaj sem se takšne volje zbudila, ampak trenutno mi tako zelo paše, da sem sama. Vsi mi sicer pravijo, da mi more biti zelo dolgčas, ko sem tako cele dneve sama in nič za delat, ampak jaz ljubim te dneve! Obožujem, ko je tako, ko se lahko sam odločiš, kaj boš delal, ko imaš čas za študiranje o sebi, pa kaj sploh hočeš, pa zraven prebereš kakšno knjigo ali pa pogledaš kakšen film, ki te čisto impresionira in potem še tri dni razmišljaš o tem. Počutim se tako svobodno, sploh ne znam raložiti tega, ampak občutek je tako dober. Ne bi zamenjala teh dni za nič na svetu! Saj je fajn biti zaljubljen, ampak včasih je pa tako noro imet čas za sebe. Pa ko mi je zadnjič Alja rekla, naj se imam fajn v svojem malem svetu.. Samo jaz sem imam res fajn! Ko ljudje mislijo, da je tako težko biti sam, meni pa je tako najboljše. Ko študiram o starih časih, ko sem bila v osnovni šoli ali pa še prej, nikoli nisem imela najboljše prijateljice, vedno sem se z vsemi družila, z enimi bolj, z drugimi manj, ampak vedno sem imela pa čas za sebe in ravno v tem je fora – sem ful vesela, da mam tako dobre prijateljice, ne morem pa nobenemu pustiti čisto blizu sebe, ker nisem tak človek in ker se začnem počutit hudo utesnjeno in omejeno in potem se skregam z enim pa drugim in noben ne razume, zakaj se gre, samo jaz dobro vem in se imam rada, takšna kot sem. Pa če sem čudna, ne bi se spremenila za noben denar. Pa četudi ne govorim o sebi ali svojih problemih, to še ne pomeni, da komu ne zaupam, kar najbrž kdo misli. Zakaj bi ljudi nadlegovala s svojimi problemi, če jih lahko sama rešim? Meni je dost, če vem, da mi nekdo stoji ob strani, to je največja pomoč. Da pa kdo sili in sili v mene – znorim.. Vse skupaj ne pomeni, da koga nimam rada. Seveda pa imam najrajši na svetu sebe! Seveda kdaj narediš kakšno napako, ali pa te kdo prizadane, samo če imaš sebe rad, te to ne dotolče tako. Mogoče sem pa res ena čudna oseba – po eni strani ful rada svobodna in flegmatična, po drugi pa ko se zaljubim, bi pa kar takoj skočila v eno zvezo. Pa tolikokrat sem že bila prizadeta, stupid me, a še vedno verjamem, da me na tem svetu čaka nekdo, ki me bo imel isto rad kot jaz njega, pa naj bo to še tako neverjetno, jaz verjamem!

in tako bla bla bla naprej.. Daša, kdaj začnemo s pisanjem pisem?

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

2 Responses to well, hello there

  1. Daša pravi:

    🙂 🙂 🙂 🙂
    čimprej!

  2. frutina pravi:

    ja pol pa sporoč naslov dddd

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s