rock dust light star

Glasba je ena izmed redkih stvari v mojem življenju, ki me zelo malokrat razočara. Zato navsezadnje gojim tako lep odnos z njo, še najbolj od vsega pa spoštujem tiste glasbenike, ki so z mano že od samih začetkov, torej od točno takrat, ko sem dobila radio s cd predvajalnikom in sem se glasbi začela posvečat z večjo pozornostjo.
In ena prvih glasbenikov, čigar originalna cd-ja sem kupila, sta bila Anouk in Jay Kay s svojim Jamiroquai. Tu najbrž najdem tudi razlog, da kljub poplavi downloadanja njune cd-je še zmeraj kupujem originalne in ne bi prekinila te tradicije za nič na svetu. Pri Anouk se je sicer rahlo ustavilo, saj so se naši ponudniki odločili, da njenih novejših cd-jev ne bodo prodajali. Ampak nič ne de, tudi te sem poslušala, ampak seveda na rahlo nelegalen način. Šele zdaj me je prešinilo, da bi si lahko njena zadnja cd-ja kupila v Amsterdamu, ko sem bila. Naj na tem mestu tudi zahtevam, da mi tisti, ki sem mu posodila Together Alone cd od Anouk, ta cd nemudoma vrne. No, pa nič ne de, ta objava sicer niti ni namenjena Anouk, ampak Jamiroquai.
Jamiroquai delajo takšno glasbo, ki me vsakič v trenutku navda s pozitivno energijo. To je moja feel good music. Ko čujem te ritme in melodije, pa ko slišim didgeridoo pa jayev glas, vse skupaj povzroči, da začnem v trenutku pomigovat z nogami. Tega občutka ne bi zamenjala za nič na svetu, ker me ni zapustil še nikoli, odkar sem nekega lepega dne zaslišala Where you gonna learn. Jay kay je poseben. In zato ni čudno, da ma ima skupina Jamiroquai najbolj lojalne fene ever. Kljub petletni odsotnoti skupini sledi na tisoče oboževalcev, ki vsako minuto pišejo po zelo obiskanem forumu. Seveda pa se tudi oboževalci delijo na staro gardo in novo. Stari, ki smo seveda pristaši njegovih starejših albumov, kjer je blo vse skupaj veliko bolj funky. Mlajši so tisti, ki so skupini začeli slediti kasneje, in so seveda najbolj navdušeni nad njegovimi disco momenti na novejših albumih. Vsaj zame je bil zadnji album Dynamite veliko razočaranje. Ni pa ni bil na enaki ravni kot prejšnji albumi, vse preveč nekih neposlušljivih melodij. In ko ti je na albumu najljubša pesem Talullah, potem veš, da si del stare garde. Pa nič zato! Še bolje. Jamiroquai se z novim albumom Rock dust light star počasi, a vztrajno vračajo k starim zvokom. Jupi, disco is gone, long live funk! Album je zelo poslušljiv, vse od prvih singlov pa do zadnje pesmi. Pesmi so polne drobnih biserčkov, melodije so catchy, tudi besedila so na nivoju. Bravo, Jamiroquai, album poslušam že več kot teden in ne bom se ga še kmalu naveličala! Zdaj pa samo še turneja, pa lahko srečna umrem!
I’m the man on the moon
i hope i don’t come back too soon
Am i the only one to see the light?
[Rock,dust, light, star]
Maybe there’s no place for my wounded soul
[Rock,dust,light,star]
Don’t pick no hole in my soul
Don’t you spoil my sweet charade
[Lifeline]
What i want and what you give
They’re just two completely different things
[Two completely different things]
Did i forget to mention
A little bit of tension makes the world alright
[All good in the hood tonight]
This entry was posted in Mjuziq. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s