Koh Tao – v iskanju sanjske plaže

Če vas pot kdaj zanese na Tajsko, vi pa se hočete po napornem potovanju po državi spočiti in dati za nekaj dni vse od sebe, ne zamudite priložnosti in odpotujte na Koh Tao.

Tajska ni bila nikoli moja sanjska destinacija, ali pa država, nad katero bi bila tako navdušena, da bi jo morala na vsak način obiskat. Tja sem, kot že toliko drugih pred menoj, odšla zaradi poceni letalske karte in ne pretirano zahtevnega popotovanja po državi. Je pa kljub temu res, da je obstajal kraj na Tajskem, kamor sem si po začetnem prebiranju potopisov neskončno želela it. Koh Tao! Od samega pristanka v Bangkoku naprej sem samo čakala in čakala, da bo končno prišel trenutek, ko ga bom zagledala. In tam je bil! S prijateljico sva kupili karte za katamaran, ki je šel iz še enega lepega, a mogoče kar malo prevečo obljudenega otoka Koh Samui, naravnost na Koh Tao.

Koh Tao – biser v Tajskem zalivu

Koh Tao je majhen otok v Tajskem zalivu, ki ga najdemo na vzhodni obali Tajske, direktno na nasprotni strani od veliko bolj znanega in obiskanega Phuketa. In med tem ko vsi kar derejo na Phuket, je mene in mojo prijateljico vleklo na drugo stran. Na otoček, kjer človek z nekaj truda še vedno lahko najde plažico samo zase, kjer je narava še vedno dokaj neokrnjena in kjer si lahko odkrito spočiješ brez kakršnegakoli hitenja. Koh Tao je obljubljal vse to. Otok je mali biser, velik nekaj malo več kot dvajset kvadratnih kilometrov. Je v obliki želve, od tod tudi ime, saj naj bi tao v tajščini pomenilo želva, kar pa gre super še z naravno znamenitostjo, saj je otok znan po zelenih želvah. Otok je bil dolgo časa nenaseljen, tudi sedaj živi na otoku le okoli 1000 ljudi, okoli leta 1980 pa so ga odkrili tudi backpackerji.

Katamaran naju je odpeljal do Mae Haad in že na prvi pogled je otok deloval sanjsko. Kamorkoli nama je segel pogled, sva videli zelenje in plaže. Prenočišče sva si rezervirali kar na katamaranu in tako naju je predelan avto/taxi odpeljal direktno tja, na konec najdaljše in najbolj znane plaže na otoku Sairee. Plaža Sairee je dovolj dolga, da se na njej ne pozna gneče, hkrati pa ima to super prednost, da je obrnjena točno proti zahodu. Seveda so zaradi tega vsi barčki na plaži in vse, kar ti po napornem dnevu na plaži preostane, je, da se zlekneš na blazino, naročiš koktejl in uživaš ob pogledu na enega najlepših sončnih zahodov na Tajskem.

Naj vas slabe ceste ne odvrnejo od raziskovanja

Seveda pa to še zdaleč ni vse, kar otok ponuja. Za raziskovanje otoka je potrebno kar malo avanturistične krvi. Ceste so namreč zelo slabe in tako je najbolj priljubljeno prevozno sredstvo skuter. Ker pa sva v prvem dnevu videli toliko potolčenih nog kot še nikoli v življenju, naj omenim, da so bile vse posledice padcev z motorji, sva se sami odločili za štirikolesnik. In kako sva uživali! Vožnja po levi nama ni delala nikakršnih problemov, saj sva največ časa prebili po makadamskih cesticah, ki so vodile do sanjskih plaž. In ne pretiravam, ko rečem, prav vsaka je bila lepša od prejšnje. Začeli sva v Shark bay, kjer sva snorklali, a žal nisva zagledali nobenega morskega psa, čeprav je bila voda prav kristalna. Nadaljevali sva na Taa Toh plažici, kjer sva polovico dneva preležali v visečih mrežah, družbo pa nama je delal prijazen potepuški pes. Za ovinkom naju je čakala Freedom Beach, ena najbolj prijetnih plaž na otoku, s skoraj belo mivko, nizkimi drevesci in fantom, ki je celo popoldne na kitaro igral pesmi Jacka Johnsona. Od tukaj sva odšli še na Jansom Bay, kjer sva naredili nekaj skakajočih veselih fotk v sončnem zahodu. Tako sva preživeli nekaj skrajno nezahtevnih in sproščujočih dni, čakal pa naju je še veliki finale.

Doživetje na kvadrat

Potapljanje je dejavnost, po kateri je otok najbolj znan, in razlog, zakaj ljudje prihajajo in zakaj jih toliko tudi dlje časa ostane. Imajo namreč množico programov, skozi katere lahko v zanemarljivem času postaneš učitelj potapljanja. Predstavljaje si to – prideš na počitnice in tam ostaneš celo leto. Potapljanje se začne tako, da te najprej naučijo osnov, popoldne pa sledi veliki skok v morje. Ker me je kar malo strah morskih globin, sem kar s tresočimi nogami skočila v vodo, ko pa si enkrat notri, pa tako ni vrnitve. Po vrvi se spustiš na 12m, tam pa svobodno zaplavaš kot ribica. Okoli tebe plavajo bitjeca, ki si jih do sedaj gledal samo v akvarijih in po televiziji, neskončnih barv in velikosti. Okoli tebe spokojna tišina, slišiš samo svoje dihanje. Občutek je fenomenalen in prime te rahla tesnoba, ko moraš zapustiti ta prelepi podvodni svet. Seveda je bila to izkušnja mojega življenja!

Denar ne prinaša samo zadovoljstva

Vse, kar nama je na Koh Tao še ostalo, je bilo, da posedima na plaži Sairee ob še enem sončnem zahodu in zasanjano vzdihujeva ob vseh lepih trenutkih, ki nama jih je dal ta otok. Kot toliko ostalih sva tudi midve pozabile, da snorklanje in potaplanje ne le finančno pripore otoku in domačinom, ampak otok tudi korak za korakom uničuje. Ob pogledu na prospekt, kjer je prikazan otok leta 1993 in leta 2008, ti zastane dih. Na otoku se namreč pospešeno gradijo ceste in mondeni hotelski kompleksi za petičneže. Ob pogledu na sliko, kako je izgledal podvodni svet samo nekaj let nazaj, te postane sram, kako si tudi sam del množičnega turizma, ki uničuje ta biser. Z vsakim dobrim potopisom bo ljudi na otok več, s tem pa bo otok tudi počasi propadal. Žal pa je nemogoče ostati tiho, saj ti lepota otoka kar sama ponuja besede in greh bi bil, če ne bi o tem čarobnem otoku v Tajskem zalivu pripovedovala ljudem.

Advertisements
This entry was posted in Potovanja. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s