nej bo noč nej bo dan nobedn ni nikol utrujen

Minilo je že skoraj 10 let, odkar sem bila nazadnje na koncertu skupine Siddharta. Časi, ko so šele začenjali, se mi trenutno zdijo svetlobna leta nazaj, ko sem še kot mladič odšla na enega prvih koncertov skupine v Celju. Tomi je bil še poskočen mladenič, ki je stage dajvu direktno na mene in sošolko, jaz pa sem v tistem trenutku poznala samo skladbo Pot v x. Kljub temu je bil to eden mojih prvih koncertov sploh in mogoče me je ravno v tistem trenutku zagrabilo to pristno navdušenje nad koncerti, ki traja še danes.

Skoraj deset let kasneje in po več kot petletni pavzi, kar sem skupino nazadnje poslušala na koncertu, sem se znašla na njihovem koncertu v Cvetličarni in moram priznat, da vse skupaj sploh ni bilo slabo. Vse skupaj je najprej odprla skupina Adam, nekakšna slovenska ‘super skupina’. Skupina, ki se konstantno pojavlja v medijih, kar sicer kaže, da imajo vse skupaj dobro zastavljeno, me pa po drugi strani vseeno bega, kaj je njihov cilj. Pojavljanje v medijih kaže, da si želijo publike in mainstreama, hkrati pa s svojo glasbo kažejo, da spadajo v čisti alter. Skupina mora imeti resnično ogromno podporo založbe in super PR, saj so se letos pojavljali praktično vsepovsod, hkrati pa moram na žalost priznati, da to ni nekaj, kar bi si želela poslušati na koncertih. Mogoče me bo kdaj prijelo in si jih bom zavrtela doma, včeraj pa sem znova ugotovila, da me na koncertih skrajno dolgočasijo. Nažiganje do konca, bobnanje do onemoglosti in pevec, ki se sicer trudi, ampak ne pride do izraza, me kvečjemu spominjajo na kakšno slabšo različico Linkin Park. Kar je seveda škoda, ker je kljub vsemu hitro razvidno, da gre sicer za skupek odličnih glasbenikov. Mogoče malo več ritma in melodike, kakšen catchy moment v pesmih tudi ne bi bila slaba ideja, pa spustiti pevca malo bolj v ospredje, pa bo super. Potencial navsezadnje je. In tudi Modrost nikakor ni slaba pesem!

Siddharta je seveda čisto druga zgodba. Kako tudi ne bi bila, ko pa so v toliko letih nanizali že toliko uspešnic, da se človek to zave šele, ko ugotovi, da je skupina odigrala dve uri in pol dolg koncert, a bi ga z lahkoto še podaljšali, ker materiala ne zmanjka in ne zmanjka. Tomi se je sicer postaral, kar pa ne pomeni, da ima kaj manjšo karizmo. Še vedno je pravi frontman, z dobrim glasom in grimasami, ki mu publika dobesedno je z roke. Pa kaj potlej, če ne zna besedila svoje lastne pesmi Ring, najboljši občutek je najbrž preprosto to, da vsi obiskovalci s skupino pojejo pesmi. In moram povedati, da navkljub temu, da je bilo na koncertu videti vse od najmlajših do malce starejših, to ni bil nikakršen problem, saj so vsi znali besedila na pamet. Skupina je znova dokazala, da je ena najbolj priljubljenih in najboljših skupin pri nas in da najbrž še nekaj časa ne bodo izgubili svoje publike. Čeprav sem jih nekje po gimnaziji prerastla, mi včeraj niti za sekundo ni bilo žal, da sem jih prišla poslušat. Navsezadnje so odigrali tudi kar nekaj pesmi s prvega albuma, kar je bilo za mene kar presenečenje, hkrati pa so pesmi obudile prenekater spomin iz mlajših časov. Siddharta ostaja, jaz pa odraščam. Pa nič ne de, glavno, da je glasba super!

This entry was posted in Mjuziq. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s