slo mjuzik

Ob poslušanju slovenskih radiev najbrž vsak normalen človek dobi občutek, da v Sloveniji pač ne premoremo dobre slovenske glasbe. Če že slučajno kakšna uide na valove sredi dneva, je to štanca tipa April ali še kaj hujšega, včasih se zasliši celo kakšna pesem Siddharte, včasih celo kakšna klasika slovenske glasbe. A tega je zelo zelo malo. Na radiih ne vrtijo ničesar, njihov argument pa je, da če bi bilo dovolj dobro, bi to vrteli. Pa res dobra slovenska glasba ne obstaja? Z vsakim obiskom koncertov sem bolj in bolj prepričana, da temu pač ni tako. Dobra glasba seveda obstaja, le priložnost potrebuje. Brez odzivnosti radiev tudi naša glasba nikamor ne bo prišla. Seveda ne zagovarjam kvot, ker bi to kvečjemu pomenilo, da bi isti drek poslušal večkrat na dan, se mi pa kljub vsemu zdi, da obstaja kar nekaj skupin in drugih izvajalcev, ki bi se brez problemov zaslužili predvajanje. Letos so me navdušili We can’t sleep at night, pa Red five point star, tudi Eskobarsi res niso slabi, God damn it boys razturajo, Toronto Drug bust sta tudi poslušljiva. Če mogoče te niso ravno za vsakega človeka, pa bi recimo Maple ali pa Eva s svojim bandom z lahkoto osvojili publiko po radiih. Kje torej leži problem? Sklepam da nekdo na radiih pač ne zna razmišljat in je že v štartu prepričan, da je lažje desetkrat na dan zavrtet isto klasiko svetovne glasbe kot pa dat priložnost nečemu slovenskemu, kar ima najbrž že v štartu negativen predznak.
Kar je hvale vredno je, da vedno več ljudi ugotavlja, da slovenska glasba niti ni tako slaba, in se trudi na večji prepoznavnosti. Vse več je strani na fb, ki delujejo v tej smeri in vse več je strani na internetu, ki promovirajo tudi slovenske glasbenike. V podobni smeri deluje tudi prireditev Odprti mikrofon, ki sem jo zadnjič obiskala v Kranju. Vsakdo ima priložnost se prijavit in zapet nekaj lastnega oziroma sposojenega in tako nekaj prispevati k svoji prepoznavnosti. Hkrati te spozna občinstvo, kar je seveda prvi korak k nečemu večjemu. Zasnova prireditve mi je res všeč, saj se vsak predstavi v svoji akustični izvedbi, vse skupaj pa izpade res dobro. V Kranju sem bila navdušena nad Evo, pa drugače res nisem fen, hkrati pa sem prvič dala priložnost tudi the Tide ter končno ugotovila, da bi mi bili lahko res všeč, če bi že kdaj prej dala priložnost njihovi glasbi. Vse skupaj – odprti mikrofon in ostale dejavnosti, ki koristijo promociji slovenske glasbe so res dober korak naprej in upam, da doživim nekoč dan, ko bomo vsi skupaj lahko ponosni na slovensko glasbo.

This entry was posted in Mjuziq. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s