What happened next?

Sedeli smo tam za našo mizo kot že ničkolikokrat prej. Naša gostilna, naš plac, naš standardni postanek v petkovih večerih. Nespremenjena že od časov socializma, a še toliko bolj cenjena zaradi svoje domačnosti. Dom, tako smo klicali našo mizo ob steni in oknu. Stara, črna, okrogla miza, v kateri so še zdaj po nekaj letih vrezljana naša imena. Torej, sedeli smo tam, jaz, zraven mene Tomi, naproti pa Niko in Beni. Naša kelnarca Polona nam je prinesla prvo rundo, prižgala našo najljubšo muzko, večer se je lahko začel. Šel je prvi pir, pa kakšna tekila, pa še kakšen pir. Dobri smo bili, vmes vrgli pikado, spet vsedli in spet malo zaplesali. V nekem trenutku sem samo obsedela. Ljubim te ljudi, ljubim svojo družbo, divje petke, smešne pogove, interne fore. Te trije prijatelji so bili moja družina, bratje, ki jih nikoli nisem imela. Stiskala sem svoj pir v roki, ko je prišel Tomi in me objel okoli rame. Tudi on je obsedel, prisedla sta še druga dva. Vsi smo vedeli, da nas čaka spet kakšna debata tipa kaj je bilo prej jajce ali kokoš, mogoče kakšno reševanje sveta, ustvarjanje miru na svetu. Pogledala sem k Tomiju, ki je držal svoj kozarec in strmel nekam v daljavo. Kaj ti je Tomi? sem vprašala. Nekaj vam moram povedat. Odhajam. Zaletelo se mi je, druga dva sta ostrmela. Rabim nekaj drugega, rabim spremembo. Odhajam. Ne vem še kam, ampak moram. Tukaj me nič ne čaka, je še povedal. Obmolknili smo. Gledala sem zdaj Nikota, zdaj Benija. Eno samo začudenje nas je obdajalo. Čakali smo drug drugega, kdo bo spregovoril. Ne moreš. Ne moreš kar iti. Pogledala sem ga. Čutila sem solze v očeh in mravljince po celem telesu. Nisem ga morala kar pustiti. Ne še, dokler ne razjasnem svojih čustev. Prijela sem ga za dlan, ni mi upal pogledati v oči. Moram. Ostal bi, če bi tukaj in zdaj v tem trenutku rekla, da želiš svoje življenje preživeti z mano, da ti pomenim več kot vse ostalo, da si zgradiva nekaj lepega. Ozrla sem se. Ti to resno? Vstala sem in ga pogledala. Pomežiknil je in se mi nasmehnil. Pograbila sem puščico in se postavila streljaj od pikada. Naj usoda odloči. Če zadenem sredino, bom za vedno tvoja. Kaj mislite, se je zgodilo?

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s