je res konec?

Seveda nisem mogla kar tako verjeti in se sprijazniti z novico. Odšla sem tja skozi staro Ljubljano in obstala pred izložbo. Novica se je žal izkazala za resnično. Inkognito so zaprli. Najboljša in meni najljubša trgovinica v mestu je zaklenila svoja vrata. Inkognito je bil razlog, da sem vsaj enkrat na mesec šla na sprehod v stari del. Zakaj so zaprli? Sem pa ja pustila toliko denarja tam, da so imeli vsaj nekaj prihodkov. Kje bom zdaj našla vse tiste lušne fotiče, razne drobnarije, najbolj simpatične in smešne kartice. Zakaj? Zakaj? Kukala sem skozi okna, zagledala polne škatle. Ena je bila polna fotičev, na vrhu so ven gledali fisheyei, oči so se mi zasolzile. Le kam bo odpotovala ta škatla? Pa menda ja ne v smeti? Plačam, karkoli naredim, samo ne v smeti. Kako se lahko sploh kaj takšnega konča? Edina trgovinica, ki je ponujala take simpatične stvari, je odšla za zmeraj. Postala sem še za trenutek in odpeketala stran. Po fotiče bom očitno od zdaj naprej spet hodila na Dunaj.

This entry was posted in Lomo pics. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s