Follow your passion.

Vsako nedeljo se vedno znova s svojo rdečo strelo odpeljem v Ljubljano. Moj rdeč clio zaenkrat dobro prenaša svojo starost, kmalu pa tudi jaz ne bom več mladi voznik in bova skupaj, izkušena kot sva, brzela po slovenskih cestah. Dejstvo je, da nama vožja po avtocesti kar dobro gre in kljub temu, da ob velikih hitrostih spuščava kar močne zvoke, upam, da bo najino prijateljstvo trajalo še nekaj časa. Torej, peljala sem se to nedeljo kot vsako, skozi medlog pa na izvoz za avtocesto. Prepeljala vsa krožna, samo še zadnji dolgi ovinek mi je ostal, ko sem naenkrat opazila, da se mi je, kljub temu da tudi sama nisem peljala tistih predpisanih štirideset, na rit prilepil rumen polo. Nervozen rumen polo sam nekaj centimetrov oddaljen, ki je očitno nestrpno čakal, da me prehiti. Stopim na gas, da se bom lepo vključila v pretok prometa na avtocesti. Rumen polo seveda ni izgubljal časa. Naj v tem trenutku povem, da moj sicer star clio pelje hitro, a seveda rabi nekaj trenutkov, da to hitrost tudi razvije. Torej, prehiti me rumeni predelani polo po levi, vame pa se zastrmi dvoje neumnih oči. Na levi model, napol nagnjen na desno stran, z levo roko na volanu, desno na prestavah, saj veste, tisti pravi vaški frajer, ki si je spimpal grd avto. Na desni se vame z zaničljivim pogledom zazre pristna blonta buča. Ok, pogled je bil najbrž smešn. Poln avto smuči in drugih stvari, pa adidas originals kapa na glavi, pa živo rdeč šal, mogoče sta celo zaslišala Janis, ki sem jo ravnokar vrtela. To je to, to je moj hipi mobil, ampak takih puhlih pogledov pa res nisem zaslužila. Pustila sem, da se odpeljeta pred mano, moj clio pa je tudi pridobival na hitrosti. Zdaj sem bila jaz na vrsti za prehitevanje, moje rdeča strela je bila prav naučakana. Potegnem, za kratek čas smo peljali vštric. Pogledam desno, se nasmehnem in čisto v Janis momentu pokažem peace znak in odbrzim. Zmaga!

********************
Sedim danes na busu, zatopljena v svoje misli in na pol dremež kot vsako jutro. V mojih ušesih dobra glasba, v glavi na milijone misli. Kdaj človek oblikuje svoj karakter? Kdaj se odloči, kako bo živel, kdo bo, katere so tiste pomembne stvari v življenu? Pod vtisom filma 127 ur, ki sem ga gledala kakšen teden nazaj, si ne morem pomagati, da ne bi razmišljala, kako je možno, da ima nekdo takšno voljo do življenja. Takšna strast in takšna zaljubljenost do tistega, kar najraje počneš v življenju, mar res obstajajo takšni ljudje in smo samo mi, jaz in ljudje okoli mene, tako otopeli, da ne dojamemo, katere so tiste pomembne stvari v življenju. Branje knjige o Janis Joplin je razmišljanje samo še poglobilo. Je že tako, da lahko samo živiš, lahko pa dejansko nekoč ugotoviš, zakaj je vredno živeti. Gledam tako pred sabo na busu skupinico osemletnikov. Punčka princeska in v tako lepem sivem plaščku. Zraven nje mali skejtrček z burton bundo, vans čevlji in dakine torbo. Zravn njega fant v converse bundi, s converse torbo. In zraven še fant s svetlimi kavbojkami, črno usnjeno jakno, dolgimi lasmi in črno šilt kapo. Osemletniki! Nisem mogla, da ne bi gledala. Jih tako oblačijo starši, ali imajo res že tako oblikovane osebnosti in točno vejo, kaj jim je všeč in kakšen stil hočejo. Ker če me spomin ne vara, sem jaz pri tistih letih v šolo hodila v trenirki! Je pa res, da sem takrat še cela navdušena začenjala svojo športno pot. Mogoče že kot majhni dobro vemo, kaj hočemo, a potem skozi čas včasih pozabimo, da je vedno treba najprej poslušati sebe in slediti svoji poti.

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

2 Responses to Follow your passion.

  1. Tina says:

    hehe, tudi jaz imam cliota, s tem da je moj srebrn, ampak prav nič hitrejši😛

    ljudje hitreje odraščamo, sam stvari se potem, ko se bližaš 30-im pomoje umirijo, ampak do takrat je pa burno, sploh do 20-ih bi jaz rekla. in to, da se 8-letniki ukvarjajo s tem, kakšne čevlje in torbe imajo, je žalostno. mi imamo lepe spomine na brezskrbno otroštvo, kako smo umazani celo poletje letali naokoli, oni pa se bodo svojega otroštva spominjali po tem, da so morali biti kul … čeprav mogoče to nekomu ne ustreza, ampak je v tem času prisiljen biti kul in vlagati vso energijo v to … žalostno.

  2. frutina says:

    clioti so zakon! sploh si ne predstavljam trenutno, da bi kej druga mela! res sma se zaštekala hahaha!
    otroci pa ja..čist drugi časi očitno, jih je pa vedno tak zanimivo opazovat, včasih res prav z odprtimi usti buljim, ta skupinca je bla pa res še posebi zanimiva, prav vsak od njih je mel že čist izoblikovan svoj osebni stil!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s