Letaki sem pa tja pa take fore.

Po eno letnem ukvarjanju z deljenjem letakov lahko z gotovostjo trdim naslednje: letakarska je težka. V popolnem svetu bi vsak mimoidoči vzel letak, rekel hvala in se mogoče celo nasmehnil, ker pa popoln svet seveda ne obstaja, ob deljenju letakov naletiš na vsa čuda tega sveta. Eno leto je bilo dovolj, da sem si v glavi ustvarila sliko vseh generacij Slovencev. Na moje veliko začudenje so najbolj vljudni in najbolj dobro vzgojeni, tudi letak skor zmeraj vzamejo, mladi. Jp, res je, skoraj vsi mladi ne samo, da vzamejo letak, še zahvalijo se ti! Ne, glej, hvala tebi, ker si vzel letak. Mogoče mladi najlažje sočustvujejo s tabo, mogoče vedo, kako je, ko moraš opravljat bedna dela, da lahko zaslužiš, mogoče poznajo koga, ki tudi deli letake in vedo, kako je. Poleg mladih so najhvaležnejša publika najstarejši občani. So pač preveč radovedni, poleg tega pa vedno radi spregovorijo kakšno besedo, največkrat so polni vprašanj o koncertu, ki ga ponujam. Oh, babice, ko bi vi vedele, da teh letakov sploh ne preberem nikoli. Nekoč se je ob meni ustavil nek dedek, ki mi je zaupal celotno življenjsko zgodbo, kako je živel v Celju, kako mu je žena umrla, kako sta skupaj hodila na koncerte, zdaj pa sam nikamor ne gre. No, to recimo je bilo rahlo preveč srce parajoče za torkov večer na Čopovi ulici… Imelo me je, da ga povabim, da greva skupaj na koncert. Tako je življenje, pri starejših pa tako nikoli ne veš, kaj boš doživel. Pa da ne pozabimo še najbolj grozne generacije – generacija srednjih let, še posebej poslovneži, ki te ob ponujanju letaka pogledajo, kot da imaš v roki drek. Grozno. Najbolj zabavno je, ko proti meni prihaja takšen par – poslovnež in njegova spremljevalka. On mi že od daleč s pogledom jezno govori, da on pa že ne bo ničesar vzel. Ona je drugačna. Sicer se dela, da je ne zanima, a itak takoj opazim hiter pogled na letak. Glej, točno vem, da te zanima. Ženska si, radovedna, ne moreš si pomagat. Se ji nasmehnem in pomolim letak. Ona pogleda moža, se nasmehne nazaj in itak da vzame letak. Je res potrebna takšna kolobocija, če pa je že od štarta bilo obema jasno, da te letak zanima. Ženske so dobre stranke, priznam. No, ko daš te standardne skozi, ti ostanejo še cvetke, in to kakšne! Hočeš dat letak in ti reče kaj res nimaš kaj boljšga za delat. Ja, ne, to me ful zabava in uživam v deljenju letakov, sploh si ne želim, da bi kaj drugega delala. Ali pa pride tip pa ti reče joj, preveč me zebe v roke. Aja, ker jaz pa ne stojim tukaj že kakšno uro na mrazu. Potem so tisti, ki ti rečejo kaj? Alenka Godec? to me pa res ne zanima. Tip, glej, v slušalkah mam Rolling Stonese, se ti zdi, da je mogoče moja scena to? Potem so tukaj tisti, ki vzamejo letak in ti ga prinesejo nazaj. Da bi ga on v koš vrgel, ampak je bolje, da ga jaz porabim. Resno?? Halo? Poglej, kakšen kup imam v rokah. Se ti resno zdi, da me zanima, kaj bo z enim letakom. Česar si se dotaknu, je tvoje, ne velja vrnit. Poleg tega je veliko tistih, ki bi sicer pogledali letak, ampak vzeli ga pa ne bi. Kaj buljiš, vzem. Kaj ne boš? Vzem! Sem pa tja pride do mene tudi kakšen izmed Kraljev ulice, ker najlažje je v nakup revije prepričati nekoga, ki stoji na mestu. Mislim, delim te letake za 4eure na uro, da pridem sem in nazaj domov porabim 2 eura in če dam še euro za revijo, ki mi jo itak ne boš dal, ker te poznam, se ti zdi, da je to kakšna računica? Ne, najbrž ni. Sem pa tja se pri meni ustavi tudi tisti gospod, ki prodaja Mladino po Ljubljani, in me vsakič znova poduči, kako pravilno deliti letake. Ja, ker deljenje letakov je res znanost. Najhuje je, če srečaš kakšnega znanega. Ja, Tinaaa, kaj pa ti delaš tukaj? Pogledam letake. Kaj se ti zdi, da delam?! Joj, sam men se pa ful ne bi dal letakov talat. Ja, ker jaz pa ful uživam. Joj, sam jaz res ne bi mogla nikoli tega delat. Ja, ker to je drugače moja sanjska služba pa to. Ljudje, resno? Včasih se mi zdi, da je to resno najbolj bedasta služba ever. Hah, a niti prava služba ni. Potem pa se spomnem, da pa pridejo sem pa tja tudi kakšni super trenutki. Najboljše od vsega je bilo brucovanje. Saj je bilo mrzlo in polno tečnih nasekanih otrok. Je bilo pa nekaj tudi nasekanih simpatičnih otrok. En izmed teh je prišel do mene, mi vzel del kupčka in z mano pol ure delil letake. Kjut, ane? No, potem je želel mojo cifro, kar je bilo pa preveč smešno. A brucovanja še sploh ni bilo konec. Ko sem hotela dati nekemu moškemu letak, mi je rekel kar obdrži in mi v roke dal nek papir. Pogledam in kaj vidim? Tri karte za koncert Eda Maajke. How awesome is that?! Vidite, ni vse slabo, sem pa tja pride tudi kakšen svetel trenutek, kakšna karta, kakšen koncert, itak pa ne delim letakov ravno zaradi velikih denarjev. 


This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

2 Responses to Letaki sem pa tja pa take fore.

  1. tjasulja says:

    Hahaha, doživeto ja! Edina razlika od prej in zdej je, da jst štekam tega, k ti prinese letak nazaj, ko pa sem talala letake sama, pa sem si mislila isto kot ti!🙂

  2. frutina says:

    hehe jz jih pa še vedn ne čist dobr

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s