Paris, je t’aime!

Pariz lahko raziščeš na dva načina. Lahko si kot tisti turisti, ki na veliko derejo do Mona Lise, v gosji vrsti in bognedaj, da stopiš korak ven, ker v sekundi nisi več del množice. Lahko pa si kot tisti, ki obiščejo Centre Pompidou, se prosto sprehajaš med moderno umetnostjo, nihče te ne priganja, kar naenkrat pa naletiš na svojo najljubšo sliko Kandinskega, za katero sploh nisi vedel, da visi tam. Za takšne trenutke se splača stopiti izven utečene poti, takšne nepričakovane stvari polepšajo dneve. In takšen naj bo tudi obisk Pariza. Seveda je potrebno biti tudi del črede in si ogledati vse znamenitosti, saj vendar nikoli ne veš, kdaj boš spet v tem mestu. Se je pa potrebno zavedati, da to ni vse, da pravi občutek o mestu dobiš šele, ko stopiš iz glavnih ulic.

Najlažje se je počutiti pristno francosko in takoj preiti v njihov ritem, če tam nekoga poznaš, kjer lahko prebivaš, ješ francoske rogljiče in piješ francosko vino, poslušaš pristno francosko angleščino, govoriš z rokami, med tem ko gospa v trgovini čeblja francosko. Seveda smo lahko srečne, da poznamo nekoga tam, na SZ Pariza v predmestju Cergy. Cergy je sicer lušten kraj, z veliko, veliko uro na železniški postaji, glasno tržnico dvakrat na teden in ogromnim spominskim obeležjem, ki sega vse od centra kraja in stolpa Belvedere po potki mimo novo nasajenih jablan, preko spominskih stebrov in 283 stopnic, do dolgega rdečega mostu, umetnega jezera in piramide v njem. Ja, piramide! Zamisel je bila Mitterandova, nekak podaljšek obeliska, slavoloka, grand archea, bila pa naj bi polna simbolike.

Seveda smo si ogledale vse v Parizu, tudi turist je včasih prav prijetno biti. La defense, Versailles, Rolland garros, Parc des Princes, Eiffel tower, Invalides, Rodin, Notre Dame, Place des Voges, Slavolok zmage, Moulin Rouge, Pigalle, Montmartre, Sacre Coeur, Pokopališče Pere Lachaise, Parc de tuileries, Louvre, Musee de l’orangerie, centre Pompidou – OBKLJUKANO.

Vem, da bi ogled Pariza izgledal drugače, če bi bila tam sama, saj sem takšna, da rada v novih mestih kar nekam zalutam, rada hodim po nestandardnih poteh, ker takrat najpogosteje naletiš na zanimive in pristne stvari. Sem pa kljub nezanimanju ostalih obiskala razstavo Pariz 200 let nazaj in zdaj pa tudi ulico Rue Denoyez, ki je v celoti posvečena grafitom in street artu, saj mestna vlada v točno in samo tej ulici to dovoljuje, kar tudi pomeni, da se poslikave vsakodnevno menjujejo, umetnike pa lahko tudi opazuješ pri delu. Če bi bila sama, bi prečekirala celoten Belleville, ki trenutno slovi kot najbolj hip soseska v mestu, šla bi pogledati tudi kakšen skvot plac. Ampak nekaj seveda mora ostati tudi za naslednjič, kljub temu pa je bil že ta izlet superski.

This entry was posted in Potovanja. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s