pa kje se obiraš, no?

Odhitela sem domov. Ne, prav letela sem. Divjala s kolesom, poganjala pedala kot nora. Že tretji dan zapored. Prislonila kolo ob hišo, ne da bi ga zaklenila in hop po stopnicah. Obstala sem pred nabiralnikom in globoko vzdihnila. Mogoče pa danes bo. Odprla sem nabiralnik. Pa fak no. Spet je bil prazen, nobenega obvestila o prispeli pošiljki. Pa kako je to sploh mogoče, sem se spraševala, če je bilo rečeno, da bo odposlano v ponedeljek, minili pa so že trije dnevi od takrat. Ok, ja, mogoče sem res kot mali otrok na božični dan, ampak ta longboard res neučakano in navdušeno pričakujem. Sanjam ga in sanjarim o njem. Na youtube sem pregledala že praktično vse posnetke, prijavila sem se na tečaj, ko pomislim na longboard, se naježim. Joj, samo še priti more. Kje se le obira? Še malo pa bom začela še cepetati kot majhen otrok. No, saj moje obnašanje ni toliko oddaljeno. Ljudje okoli mene govorijo, da sem se spet v nekaj zapičila, kar bo potem spet v uporabi samo kratek čas, potem pa bo stalo v kotu. Ok, dopuščam možnost, da se je kaj podobnega že kdaj zgodilo, da mogoče tudi finančno ni najbolj primeren čas za takšno naložbo, ampak jaz to nujno potrebujem. Mislim, zakaj bi spet morala poslušati druge ljudi, pa kaj boš ti s tem, pa prestara si, pa preštorasta si. Jaz to rabim. Hočem se spustiti po klančku, hočem čutiti svobodo, hočem veter v laseh, hočem uživancijo. Hočem za kakšno urco ali več na teden pozabiti na vse stvari in misliti samo na zavoje. Tako kot je bilo pozimi s smučanjem. Pa so ljudje podobno govorili, moje ponovno učenje je bilo nerodno, ampak vseeno uspešno. Navdušila sem se in komaj čakala, da sem se ob vikendih malo popeljala. Je že res, da pri 25ih rabiš malo dlje, da se česa naučiš, a to kljub temu ne pomeni, da tega ne zmoreš in da bi moral to opustiti. In ni šans, da bi človek opustil nekaj, kar mu prinaša veselje. Ker tako je pri vseh stvareh na svetu – trud prinaša rezultate, dobri rezultati pa prinašajo veselje. In če slučajno jutri umrem, res ne bi rada razmišljala o tem, kako sem se odpovedala longboardu samo zato, ker so mi drugi govorili, da to zame ni. Če jaz to hočem, potem to je zame. In iskreno upam, da jutri končno prispe!

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

3 Responses to pa kje se obiraš, no?

  1. dasadjuric pravi:

    bom poklicala poštarja pa zatežila kje je, če mi boš dala za en krog (pa pokazala kok) 🙂 ko se vidmo kakopak 🙂

  2. frutina pravi:

    ka si mu res zatežila, kr zgleda je pršu?:pp

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s