It was a night to remember

Itak, da sem mogla. Kaj pa češ, noč je bila še mlada in lunca je tako prijetno svetila. Po glasbenem večeru je bila to samo še smetana na torti. Bila je ura že preko polnoči, ko sem prišla domu in zagrabila moj novi board. Zdaj bo ravno pravi čas za prvo vožnjo, sem si mislila. In bilo je tako super, tako osvežujoče, da se težko opiše. Seveda sem bila nerodna, tudi ravnotežje je potrebno malo popraviti, ampak suvereno sem se kakšnih desetkrat spustila po tistem hribčku pod železnico proti mostam. Padla nisem, sem pa bila dvakrat blizu. Nekih svetlobnih hitrostih nisem dosegala, predvsem zato ker mi nekako ni postalo jasno, kako za vraga naj se na koncu ustavim. Pri zelo nizki hitrosti premikanja sem seveda kar skočila dol, malo težje je bilo vse skupaj, ko sem malo hitreje poletela po Pokopališki. Komaj sem se ujela, deska je pa tako odplavala kar naprej. Zaviranje je torej ena od osnov, ki jih je potrebno še osvojiti, no, poleg vsega ostalega. Za prvič je bila noč prečudovita, lepo sama sem se peljala po pločnikih, vztrajala bi še dlje, če ne bi bila tak zaspanc in zjutraj služba. Bom pa to definitivno ponovila, če mi danes dež pokvari dnevno boardanje, že takoj spet današnjo noč. To je življenje!


Tako pa to delajo v Madridu:

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s