Ko študent na rajžo gre…

Res je, veliko jamram. Morda celo preveč. Ampak ravno zato me toliko stvari preseneti, ko se zgodijo drugače, ko me prekinejo v jamranju, ko se celo zavem in rečem pa dej, tina, sej tole pa sploh ni tako slabo. Ampak ljudje smo pač k jamranju nagnjeni, ponavadi pa bolj opazimo jamranje vseh ostalih kot svoje lastno. Jaz itak jamram bolj pri sebi, v svojem lastnem svetu zavijanja z očmi in pihanja pred nos. Dolgo sem delala na tem, da sem končno osvojila tehniko nevidnosti, kako si lahko v svojem svetu, ne da bi te kdo motil. Do problema pa seveda pride, ko pa pride trenutek, ko dejansko hočeš bit slišan, a te svet okoli tebe niti ne upošteva, ker baje govorim pretiho in prepočasi. Poleg tega pa tako dajem vtis, kot da mi do ničesar ni, sem lena, se mi ne da, sem počasna. A ni to trapasto? Ker tako delujem, sem avtomatsko takšna, ljudje vihajo nosove, obračajo oči. No, pa sem čisto zašla. Fajn je, ko se tvoje jamranje postavi na glavo. Ko prešimfaš celo javno upravo, kako deluje, neenakopravnost, bitchy šefice, potem pa dejansko en dan nadomeščaš nekje, kjer je ok. Kjer se ti še vedno ne da bit, ker pogrešaš svoje delavno mesto, ampak je ok. Šefica je ženska, ampak ni bitchy. Dejansko je čisto normalna, s svojimi podrejenimi ima po videnem super odnos. Nihče se je ne boji in vse se takoj reši. Čez dan jo celo večrat slišim, kako se na ves glas smeji. Če to ni super dober znak za dobro pisarno. Poleg tega te dejansko vpraša, kako si, in si zapomni tvoje ime. Some scary shit, jaz kar nisem navajena, da sem kaj drugega kot navadn študent, nad katerim se vsi zgražajo, haha. Dopuščam možnost, da je šefica kul, ker je Mariborčanka, sej veste, Štajerci pa to, veliko bolj sproščeni ljudje. No, cel oddelek je fajn, da ne bom zdaj krivična do drugih mest po Sloveniji, haha, ampak jaz še vedno komaj čakam, da grem nazaj na svoje delovno mesto, v tisto luknjo, kjer smo skoraj pozabljeni, kjer le redko zaluta kdo, se pa mamo seveda tud kar fajn. Poznano je vedno bolje kot nepoznano, vsaj meni, ki med nepoznanim folkom obnemim, če pa že kako rečem, pa se mi začne zatikat. Toliko o tem, faking nesposobna študentka, haha.

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s