My Rock im Park 2011

Pa sem ga dočakala. Moj prvi festival zunaj naših meja. In kakšen festival je to bil! Super line-up, super plac, super vreme, super ljudje, super festival. Se mi zdi, da bolj ne bi mogla zadet in samo še bolj mi je lahko žal, da se za kaj takšnega nisem odločila že milijon let nazaj, ker težko je z besedami opisat, kako mega se mi je vse skupaj zdelo in kako nepozabno je vse skupaj bilo. Prišli smo tja že en dan prej, pa je bil kamp že skoraj zaseden, tako da smo se mogl dat v koprive. Revme ne bo, sem pa našla kakšnega klopa, to pa! Potem pa so sledili dnevi glasbe. Že prvi dan sem bila tako navdušena, da sem mislila, da tega ne bo mogoče ponoviti, a se je vse skupaj samo še stopnjevalo in stopnjevalo. Totalno sem bila navdušena nad skoraj prvim bendom, ki smo ga zaslišali – Hurts. Mogoče ravno zato, ker nisem toliko pričakovala, sta me presenetila in navdušila tako, da se mi zdi, da je bila zame to celo top predstava celotnega festivala. Pa zdaj niti ne morem določiti, kaj je bilo tako mega, najbrž kar celotni šov. Na odru sta namreč imela še dve plesalki v črnem, pa opernegea pevca, ki cel koncert ni spremenil mimike obraza, pa godalno skupinico, pa par ekranov s plesalkami, Theo pa, oh Theo, obvlada nastop, ljubim njegove roke, s katerimi ves čas objema mikrofon ali pa pošilja poljubčke med publiko. In kar mi je poleg tega všeč je to, da se vidi, da dejansko uživa in da sta hvaležna za to, da lahko nastopata in temu primerna vesela odziva poslušalcev. In ja, tudi njegov glas je mega. Za Hurtsi so na sceno prišli Kooksi, kjer mi Luke ni deloval pretirano sproščen oz. takšen kot sem ga videla na zadnjem koncertu, mogoče je bilo vmes tudi preveč novih pesmi. Če k tema dvema skupinama prištejemo še Xavierja, ki se je sicer vidno postaral, in Coldplaye, ki so dejansko še vedno ena mojih najljubših skupin, potem se razume, zakaj je bil to moj daleč najljubši dan na festivalu. No, pa da ne bom dolgovezila, videla sem še ogromno skupin, ene so bile boljše, druge slabše, moram se ugriznit v jezik in reči, da so mi bili Kings of Leon super, nekega ogromnega stika s publiko sicer Caleb nima, odigrajo pa svojo glasbo tako perfektno v živo, kot le malo drugih. Zelo sem uživala tudi ob Mando Diao, pa čeprav je Gustav malo pretiraval z vsem skupaj, sklepam da z alkoholom. Presenetili so me 3 Doors Down, ki jih najprej sploh nisem imela namena poslušati. Se mi zdi, da še nikoli nisem videla pevca, ki bi bil tako srečen ob pogledu na publiko. Dejansko se mu je ves čas smejalo in prav hvaležen je deloval za vsak odziv. Se mi zdi, da more bit the ultimate pleasure neki skupini, ko dejansko slišiš na tisoče ljudi pet tvojo pesm. Si to sploh lahko predstavljate? Napišeš pesem nekje, kar tako v nekaj minutah, za sebe, o svojih čustvih, potem pa to tvojo pesem poje množica ljudi. Jp, tudi jaz bi bila vesela in hvaležna. Poleg glasbe je tukaj še milijon stvari, po katerih si bom zapomnila ta festival – predvsem pa po norih ljudeh, fak, to sploh ni normalno, kaj vse ta folk prvleče v kamp in kako potem tam zganjajo, haha. Je pa res, da brez njih ne bi bilo pol tako zanimivo. Rock im Park 2012, bring it on! Mimogrede, bi šel kdo mogoče na Frequency?

This entry was posted in Mjuziq. Bookmark the permalink.

2 Responses to My Rock im Park 2011

  1. frutina says:

    ane! komi čakam naslednga!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s