I’m a non believer but I believe in these dirty little wicked games.

Kar se vere tiče, imam jako odklonilen odnos. Krščena sem, to je res, kaj več pa nikoli ni šlo skozi. Ko sem bila manjša, so vsi hodili na verouk in sem si tudi jaz želela, ne zato ker bi me to zanimalo, ampak ker so bili vsi tam in vedno so imeli toliko zgodbic. Pa to vseeno najbrž ne bi bilo za mene, že takrat, ko sem slišala kakšno biblijsko zgodbico mi je bilo vse skupaj bolj wtf. Samo enkrat sem poskušala prebrati tiste biblijske zgodbice za otroke, ker sem res rada brala, ampak ni šlo skozi oz. je šlo skozi, ampak tako hitro kot sem jih prebrala, sem jih tudi pozabila, res me niso impresionirale zgleda. Nimam sicer nič proti vernim ljudem, če le ne posiljujejo vere drugim ali pa če so dejansko še vedno sposobni nekega razumeskega razmišljanja in niso hkrati privrženci sds. No, takšne pa že težje najdeš. Torej, verna nisem, se pa dostkrat zalotim pri razmišljanju, če bi že morala izbrati kakšno vero, bi bila budistka. Najprej seveda zato, ker budizem sploh ni vera, ampak je življenska filozofija, nima boga in nima polno neverjetnih zgodbic, poleg tega je vse tako preprosto in nauki tako resnični, da bi takšno filozofijo lahko začel kdorkoli, samo malo se je potrebno ozreti po lastnem življenju. Tudi kolikor se učenja religij na faxu spomnem, mi je bil budizem najbližje. Ok, pozabimo na to, da je mati Maja zanosila, ko je sanjala slone, da se je mali Siddharta rodil iz njenega levega boka in koliko let je sedel pod tistim drevesom, predno se mu je posvetila srednja pot. V bistvu je bil on človek, ki je imel v življenju začrtano pot, pa se je temu uprl. Nekako tako kot bi se morali vsi mi, srednja pot pa je med trpljenjem in odrekanjem, temelji pa na štirih resnicah, ki grejo nekako tako, da je celo življenje trpljenje, trpljenje nastane zaradi hrepenenja po nečesu, trpljenja se rešimo, če ta vzrok hrepenenja odstranimo, do tega pridemo pa po osmeri poti, ko združuje pravo spoznanje, pravo mišljenje in podobno. Tako nekako, čisto preprosto in res se lahko vse preslika v življenju, ker dejansko vse v življenju izvira iz tega, ko si nečesa želimo, a tega ne moremo dobiti, od vsakega človeka pa je odvisno, kako se s tem spoprime in ena izmed teh možnosti je budizem. Sama najbrž ne bom nikoli budistka, čeprav me do neke mere to zanima, sem si pa s Tajske prinesela par figuric Bude (najbolj všeč od vseh mi je vedno bil tisti chubby wubby buddha). Sicer je bil cilj prinesti kipce bude v vseh položajih (vsak položaj pomeni različno stvar), ampak sem si nekje na poti, ko sem se spomnila, da zbiram tudi steklenice vod, premislila. Zato je moj tempeljček majhen, ampak zato nič manj lepši.

ps: tista stoječa zadeva seveda ni buda, ampak replika glinenega vojščaka s kitajske, ampak lušno paše zraven

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s