Talk less, say more.

Danes me je še enkrat prešinilo Tina, pa kako službo si si to našla. Ne zaradi službe kot take, ampak zaradi ljudi, ki tam delajo. Že tako mi je šla med delom na živce ena 18letna smrklja, ki ni in ni nehala blebetati, zraven pa še tako pametovala, da glava peče. Bivša učenka poklicno-komercialne šole, če to ni smešno naključje. No, pa da je mera popolna dobim danes sms iz neznane cifre. Nekaj o neki menjavi dopoldneva s popoldnevom je pisalo, čisto zmedeno, da nisem popolnoma razumela. Sem mislila, da se je nekdo zmotil. Potem pa me prešine pa Tina, ti maš novo službo, sigurno je nekdo od tam. Pa študiram in študiram pa se res ne morem spomnit, da bi bila katera v moji izmeni Suzana. Sporočilo se je namreč končalo z lp, Suzana. In študiram in študiram. In se mi posveti, da je to najbrž študentka, ker sem nekaj slišala, da jih bodo več zaposlili. Ji odgovorim, da nisem dobro razumela, ampak če je s tem mislila, da bi zamenjali, jaz najbrž ne bi mogla, ker grem po vsej verjetnosti nekam. In ona meni nazaj ja ali ne. Haaaaa? Itak da sem ji nazaj poslala ne z veliki tiskanimi črkami. Ne vem, kdaj sem jaz postala tako picajzlasta, no, mogoče sem samo rahlo odrasla, ampak halo tole je bilo pa čisto zgrešeno. Ne poveš kdo si, ne znaš razložit kaj točno hočeš, sporočilo je na ravni vrtca, vse skupaj pa zveni, kot da sva skupaj krave pasle in potem boš ti meni osorna nazaj. Da ne omenim, da sem v smsu postavila vprašanje glede našega dela, če že v štartu nisem dobila informacije, kje za vraga si sploh dobila mojo cifro, na katerega pa seveda ni bilo odgovora. Se ti zdi, da če nekomu prvič nekaj pošiljaš in še sploh, če človeka niti poznaš ne, da se predstaviš, da razložiš situacijo in podobno. Se ti ne zdi, da če od človeka nekaj želiš, da napišeš vse skupaj malo bolj vljudno, nardiš dober vtis, ker boš mogoče tako prej prišel do željenega. Kakšen prosim tudi ne bi škodil. Od študentov bi pa res malo več pričakovala, saj pa je ena od osnovih stvari, ki se je naučiš, kako vljudno pošiljati emaile profesorjem. In vedno se na začetku predstaviš, pa tudi če misliš, da te profesor sigurno pozna. Bi rekla, da je mogoče nekaj vplivalo tudi delo na ministrstvu, ampak ne, res ne, kar se mene tiče je pa to res osnova človeškega sporazumevanja. Taka sporočila si pošiljaš s prijatelji, ne pa z nekom, ki ga v življenju niti videl nisi. Kaj me briga, če sem izpadla kot krava, ki noče menjat, ampak ob takih sporočilih ne bi menjala niti z najboljšim prijateljem, sem pa kar na trnih, da v petek vidim, kira je ta junakinja, ki pošilja takšne oslarije okoli.

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s