Me, myself & handball

Zadnjič sem sanjala, da sem spet igrala rokomet. Z mladinsko reprezentanco pod trenerjem, ki nas je imel v resničnem življenju v reprezentanci samo na začetku. In ta trener me je v sanjah obtožil, da smo zaradi mene izgubili tekmo. Ne vem, iz kod sem vse skupaj potegnila, no, resnici na ljubo se mi kdaj pa kdaj sanja o rokometu, a tega trenerja mi pa res ni bilo treba vključiti. Prav spomnim se, kdaj sem ga nazadnje videla. Bilo je s člansko reprezentanco, imeli smo turnir na Hrvaškem. Nimam pojma, kaj je delal zraven, spomnim pa se, kako smo pred zadnjo tekmo odšli iz avtobusa in sem poslušala mp3. Pa mi je rekel, kaj poslušam. Prav spomnim se, da je takrat igrala pesem Likely Lads od Libertinsov in mi je rekel o super. Še zdaj ne vem, ali je to rekel kar tako ali mu je bila pesem dejansko všeč. Zakaj se tega tako kristalno spomnim je pa beyond me. Takrat nekje na tistem turnirju sem ugotovila, da mogoče pa rokomet vseeno ni celo moje življenje in da bi mogoče lahko probala še kaj drugega, ne pa da celo življenje zapravim z laufanjem za žogo. Od takrat naprej sem se počasi začela obračati drugam in opuščati rokomet, nekje do konca leta je bila že končana stvar v mojem življenju. Sem pa tja si še vedno predstavljam, da bi pa mogoče lahko šla kdaj pa kdaj malo odigrat, mogoče kako veteransko tekmo, da pa bi vsakodnevno hodila na treninge, no, ne hvala.
Danes se končuje svetovno prvenstvo v rokometu za ženske. Prvo prvenstvo po zelo dolgem času, ki ga nisem kaj dosti spremljala. Gledala sem približno pet tekem, večino tistih, ki jih je odigrala Hrvaška. Čeprav sem našla streame za vse ostale tekme, me vse skupaj ni kaj dosti pritegnilo. Ah, kako je bilo včasih drugače. Vsako prvenstvo se je zame ustavil čas, vse dni sem presedela pred tvjem, spremljala sem statistike in imela svoje najljubše igralce in ekipe. Spomnim se prvenstva na Danskem, ko sta v finalu igrali Danska in Norveška in je svet prvič slišal za Gro Hammerseng. Spomnim se prvenstva na Hrvaškem, kjer sem si ogledala dve tekmi v živo in kjer sem slikala s svojo vzornico. Dobri časi so to bili, a so minili. Ostajajo samo lepi spomini.

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s