C h a i

Čaj in jaz imava nek hecen odnos. Ko sem bila mala, sem pila samo in edino omin čaj. Nobenega drugega nisem hotela niti probat, vsi drugi so mi že na daleč smrdeli. Prav spomnim se enkrat, ko sem zbolela, pa nisem hotela pit domačega čaja, da so mi pogreli tisti ledeni čaj, ki ga kupiš v trgovini. Kakšno korist sem imela od tega čaja ravno ne vem, bogve, če je sploh kej zdravga v tej tekočini cukra. Ampak drugače ni šlo. Potem pa se je kar naenkrat situacija spremenila in sem postala med faxom prava ljubiteljica čaja. No, ljubiteljica, malo pretiravam, pač začela sem ga pit. Prav nisem si mogla predstavljat zime brez prižganih svečk in čaja jagoda/vanilija. Problem je bil v tem, da sem v čaj vsipavala velike količine cukra in kolegice so se vedno trudle za mene in po gostilnah vzemale tiste male škrniclčke sladkorčkov. Prav spomnim se, ko sem takrat prvič našla Orwellov članek, pa mi prav ni bil všeč, prav nisem razumela pravega pitja čaja. Potem pa je spet prišel veliki preobrat. Začela sem delati na ministrstvu in na veliko piti čaj. Dobila sem tisto kjut skodelico, ki ima tisti nastavek za čaj in tako se je začelo. Naj kar v štartu povem, da s takim pravim čajem ni primerjave sploh, tiste vrečkice so samo wannabe čaj brez kakršnegakoli okusa, čisto medlo in neprepričljivo. Ko piješ pravi čaj, je okus močen in prav trapasto se ti zdi, da bi v takšen čaj dal sladkor. Jaz ga s sladkorjem prav ne bi mogla več niti spiti! In tako kot Orwell pravi, svetujem tudi jaz. Probajte piti čaj brez sladkorja dva tedna in nikoli več ga ne boste dodajali. Čaj je super, vsako jutro prav komaj čakam tisto rutino, pripravo zajtrka in čaja. Ko bi le imela koga, s komer bi to rutino lahko delila.

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

3 Responses to C h a i

  1. Lili pravi:

    Super, jaz tudi pijem čaj zelooo rada in vsak dan. In tud brez cukra. Itak. Upam, da greva enkrat na čaj. Someday, somewhere. Mogoče na Praga reunion! 🙂

  2. AndrejaA pravi:

    Tudi jaz sem “čajarka”, a imam malce drugačno zgodbo. Jaz sem začela piti pravi čaj samo in izključno zato, ker v lokalu nisem vedela kaj naj pijem. Piva ne, sokov ne, vina ne, šumečih pijač še manj, kave pa nikoli nisem pila. In sem bila vedno v težavah. Sadnih in zeliščni čaji so mi pa tudi kr nekaj. No, potem pa najdem zeleni čaj in seveda začnem to najprej na silo piti, zdaj pa moje jutro ne mine brez skodelice pravega črnega čaja z mlekom. Potem sem obiskala še Šrilanko, ki je pa pojem čaja in od takrat sva s pravim čajem neločljiva. 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s