Bo treba zavihat rokave in pljunit v dlani

Pometamo včeraj kino. Jp, novo študentsko delo mam, iz proizvodnje sem napredovala v čistilko, no ja, delo je delo, bom dobila vsaj izkušnje različnih težkih in nespoštovanih del iz prve roke. No, pometamo eno izmed kinodvoran (mimogrede, kaki pujsi smo ljudje, to je nepredstavljivo, dokler sam ne vidiš), ko mi šefica reče no, pa malo bolj živahno. Prosim? A ti še zaplešem zraven, ko pometam kokice? Ker če pa kaj ne prenesem, je pa ko mi kdo reče Tina, no malo bolj živahno pa malo življenja v sebe. Ja, prosim lepo, a slučajno ne živim. Če mam malo bolj priprte oči, podočnjake, bled obraz in počasen govor, še ne pomeni, da kaj ne delam hitro, a morem o tej živahnosti poslušati že celo življenje. Že pri rokometu vsaj enkrat na dan, pa nisem bila nikoli počasnejša od kogar drugega ali na kakšen drug način slabša. Je morda kdo prišel mimo mene v obrambi, je kdo dvignil več kilogramov na benču? Oprosti, če nisem skakala od veselja, ko sem morala nabijat kroge po dvorani, a zato mi pač ne primanjkuje življenja. Tudi v pisarni sem jaz popisovala tisto, kar je bilo potrebno najhitreje popisat, letake delim s svetlobno hitrostjo, v zvijanju folije sem blestela, tudi v šoli sem vedno prva rešila test ali izpit. Torej, o čem vi to?! Takšna sem, če me že morate ocenjevat po izgledu, je pa vseeno velika osvežitev, ko nekdo ugotovi, da kljub temu, da izgledam kot največji flegmatik stvari opravljam hitro in natančno.

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s