Never too late for teenage dreams

Danes je na guardianu najbolj bran članek o petih stvareh, ki jih najbolj obžalujejo ljudje, ki umirajo. Gre za knjigo, ki jo je napisala ena ženska, ki je delala z umirajočimi ljudmi, torej sestra, in ki je vsakega vprašala, kaj najbolj obžaluje. Vzorec naj bi bil velik 1000 ljudi, svoja opažanja naj bi najprej pisala v blogu, potem pa se je odločila, da iz vsega skupaj napiše knjigo. Ugotovitve seveda niso nič presunljivega, vse smo slišali že milijonkrat, ampak nič ni narobe, da nas kdaj pa kdaj kdo spet spomni na vse skupaj. Mene, kot nekoga, ki ima itak fobijo pred smrtjo, vedno znova zadane, pa ne da bi grozno kaj v življenju obžalovala, ampak vse skozi imam občutek, da mi bo zmanjkalo časa, da bo vedno ostala kakšna stvar, ki sem si jo želela probat pa je nisem. Pri spisku te sestre gre seveda za bolj splošne stvari in ne tipa ojoj, ful mi je žal, da nikoli nisem šel v Postojnsko jamo. Če zdaj malo pomislim in se probam spomniti vseh petih stvari, prva je bila, da obžalujejo, da niso živeli, tako kot so oni hoteli, ampak tako kot se je od njih pričakovalo. Tej sledi obžalovanje zaradi preveč dela, kar naj bi odgovorila večina moških. Pa obžalovanje zaradi izgube stikov s prijatelji. Pa seveda da bi večkrat izrazili svoja čustva. In zadnja, da bi si dopustili biti bolj srečni. Kot sem že rekla, kakšna večja pogruntavščina seveda to ni, je pa dovolj, da se parkrat brcnem v rit in vsaj za trenutek poskušam biti drugačna. Vsaj enkrat bi rada rekla ne ljudem, zaradi sebe, ker jaz nečesa nočem, in bi za sebe obdržala tisti prisiljen ja. In ko bi bili ljudje razočarani nad mano, si ne bi vzela k srcu. Večkrat bi morala že v štartu poslušati svoje instinkte, če se ob nečem že takoj ne počutim dobro, se še nikoli ni izkazalo za nekaj pozitivnega. Pa dobro, to so takšne majhne stvari v življenju, ki ga ne spreminjajo drastično, le blažijo ga. Ker če pomislim, v življenju ni neke stvari, ki bi jo res obžalovala. Saj so bile slabe stvari in ko se je bilo kdaj treba kaj odločiti, sem skoraj vedno izbrala najslabšo pot, ampak še vsaka slaba pot je na koncu prinesla vsaj nekaj dobrega, zraven sem se učila in rasla. Da nič ne obžalujem, je najbrž zaradi tega, ker sem rojena v super družini, ki je dokaj normalna, kjer me nihče ni nikoli v karkoli silil oz. mi kdajkoli karkoli prepovedal. No, ja, razen enkrat ko nisem smela na en žur, ker nisem hotla it gledat nekih jaslic. Bolj kot kakšno obžalovanje se večkrat vprašam, kako bi bilo, če bi v življenju izbrala kakšno drugo pot. Če bi recimo izbrala drugačen študij ali pa če bi prej nehala z igranjem rokometa. Kaj bi takšne stvari prinesle, kako bi se obrnilo moje življenje, ko bi poznala čisto druge ljudi. Ali pa če bi recimo nadaljevala z risanjem, kar sem tako rada počela, ko sem bila majhna. Še strip bi lahko naredila, tako kot sem si zamišljala, ko sem risala zvitorepca v moj blok. Ampak vse skupaj ne pomeni kaj dosti. Te čeji so trapasti. Če bi študirala fizioterapijo, bi se mogoče znašla v istem položaju in razmišljala, kaj pa če. Mogoče bi bilo vse isto, le ljudje okoli mene drugačni. Navsezadnje bi šlo še vedno za mene, še vedno bi naredila vse za ljudi, ker pač ne znam reči ne, še vedno bi iskala potrditev pri ljudeh okoli mene, še vedno bi delala stvari impulzivno in še vedno ne bi ljudem direktno povedala, kaj čutim. Bi bila pa po drugi strani vedno hvaležna, da četudi sem eno veliko razočaranje, ki še enga ubogega faksa ne more narediti do konca, da lahko v življenju delam stvari, ki so mi všeč, da sicer sem pa tja kaj pošteno strese moj svet, a so okoli mene ljudje, ki me na noben način ne omejujejo. Če bi le sama lahko kaj več iztisnila iz sebe. Saj veste, tisti stavek, ki ga poslušam že celo življenje: Tina, daj no malo več življenja od sebe.

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

2 Responses to Never too late for teenage dreams

  1. Tina says:

    Teh pet razlogov se je mene kar dotaknilo. Ampak po glavi mi gre pa samo ena misel – človek je sam sebi največji sovražnik in ovira.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s