So many things become beautiful when you really look.

Zanimiv pogovor sva imeli včeraj s prijateljico, ki ima malo Injo. Noro se ji zdi, ko vidi, kako je Inja navdušena nad čisto preprostimi stvarmi. Kako jo fascinira lučka na hladilniku ali pa prilepljeni metuljčki na steni. Kako je noro, ko toliko stvari vidi prvič in kako se včasih kar trese od navdušenja. Si predstavljate, kako fascinantno mora to biti? In potem sem razmišljala… Podobno je s fotografijo. Večkrat me vprašajo Ja, Tina, kaj za vraga si pa to slikala. In se včasih sploh ne spomnim več. Ampak v danem trenutku me je očitno dovolj fasciniralo, da sem hotela trenutek ohranit za vedno. Pa če je bila lepa svetloba, en samcat list na veji, noro postavljeni oblaki ali pa samo simetrija na kakšni hiši.
Včasih pa seveda tudi namensko poslikam kakšen film, dobim idejo, jo na hitro izvedem, ker očitno ne morem počakat. No, tisti filmi pridejo ponavadi najslabši ven, ker od njih največ pričakujem. Tako je bilo tudi s tem – hotela sem dvakrat poslikat en film, a sem očitno že pr prvem naredila napako, ker se ga vidi samo na nekaterih slikah. Kombinacija supersamplerja in lomota očitno ni dobra kombinacija. Me pa seveda ne bo ustavilo, da ne bi še enkrat poskusila, tokrat mogoče v malo lepšem vremenu.

12345678910

Advertisements
This entry was posted in Lomo pics and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s