Eurobasket in navijači

Še nekaj dni in se bo začelo. Eurobasket. Komaj čakam. Po besedah organizatorjev največje prvenstvo, ki ga je kdaj gostila naša država. Kar nekako vztrajno pozabljajo na Evropsko prvenstvo v rokometu, ki ga je leta 2004 prav tako gostila naša država in od katerega bi se lahko marsikaj naučili. Bi se lahko, ampak se niso, ker želijo vse skupaj delati po svoje. Ok, pa naj bo. Ne bi želela že pred začetkom pretirano kritizirati, ampak če pogledam nazaj v leto 2004, je imelo evropsko prvenstvo v rokometu vsaj eno stvar veliko bolj urejeno, kot bo to na letošnjem prvenstvu.
Košarkarska zveza in organizatorji ves čas ponavljajo, da bodo gledalci naš šesti igralec. A kot je bilo videti na pripravljalnih tekmah, temu sploh ni bilo tako. Če rečem, da je bilo navijanje slabo, ali ga sploh ni bilo, bom blizu. Pa ne govorim samo za Stožice, ki gredo ostalim Slovencem še posebej v nos, kar pa se mene tiče, je to najlepša dvorana, kar sem jih kdaj videla. Govorim tudi za Celje, ki je, kar se dvoranskih športov tiče, alfa in omega navijanja. No, ni ga bilo. Kako je to mogoče, boste vprašali, saj pa Slovenci in slovenski navijači živijo za to prvenstvo? Preprosto, draga košarkarska zveza Slovenije, navijanje je organizirana dejavnost. Če se trije ljudje na eni strani odločijo za navijanje, pa trije na drugi, pa trije na tretji, to nikamor ne pelje. Volja je, ni pa haska. Če pa začne navijat sto organiziranih navijačev, je to druga pesem. To potegne za sabo celo dvorano, vse obiskovalce, tudi tiste, ki niti ne vejo, kaj je to pravo navijanje. Takšna atmosfera daje kurjo kožo in pod takšnim pritiskom padajo naprotniki, ki mogoče drugače ne bi. Tako kot je recimo Kiel v lanski sezoni lige prvakov. In tukaj se je skrival recept leta 2004, da je slovenska moška rokometna reprezentanca prvič in zadnjič prišla do kolajne na evropskem prvenstvu. Ne v kvaliteti, ampak v borbenosti, ki je izhajala iz noro vroče dvorane. Ker dejstvo je, da se je takrat dejansko živelo za rokomet. In da je Rokometna zveza Slovenije vedela, kako se stvarem streže. Organizirala je skupino združenih navijačev Slovenije, vse ostalo je zgodovina. Navijači, ki so ponavadi na nasprotnih straneh, so stopili skupaj in poskrbeli za nepozabno zgodbo in doživetje. Tako je še danes na tekmah slovenske rokometne reprezentance in tako bi moralo biti tudi na tekmah evropskega prvenstva v košarki, ki prihaja. Če bi Košarkarska zveza Slovenije vedela, kako se stvarem streže in kako dejansko priti do tako želene medalje. Tako pa smo bili spet deležni najbolj neorganizirane prodaje kart za prvenstvo, ki je poskrbela, da v dvoranah ne bodo najbolj zvesti navijači, ki bi morda znali poskrbeti za navijanje (če že ni organizirane skupine), ampak tisti, ki so imeli največ sreče pri kupovanju. Druga polovica dvorane pa je tako sponzorskih vstopnic. Pri vsem skupaj tako človek dobi občutek, da so navijači še najmanj pomemben košček tega mozaika.

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s