Muzka

Pregled leta 3.

Kar se glasbe tiče, moje leto 2013 ni bilo nič posebnega. Pregled najbolj poslušane glasbe na last.fm sicer pokaže, da sem poslušala in dala priložnost kar nekaj novim bendom, a najbolj poslušani pri meni ostajajo vsako leto isti. Prave glasbe se človek pač zlepa ne naveliča, potrebno je samo dodajati kamenčke v mozaik. Če torej pogledam, kaj sem najbolj poslušala. Na vrhu so Arctic Monkeys (231 poslušanih pesmi), razlog za to je seveda novo izdani album in dejstvo, da sem jih šla poslušat na Inmusic in sem bila potem še kakšen mesec v nebesih. Sledijo jim Phoenix (202), ki jih imam sicer neizmerno rada, a me nov album ni prepričal, toliko poslušanj je tam samo za to, ker je bil drugi del albuma poln mini glasbneih izsekov, ki so se nabrali. Tretji so Beatli. Klasika, ki paše vedno znovan in ki nikoli ne umre. Beatli so pač večni in primerni za vsak trenutek življenja. Sem bila vedno prepričana, da je sg. Pepper moj najljubši album, pa sem letos ugotovila, da je to vseeno najbrž Abbey Road. Moje veliko spoznanje leta 2013 hehe. Beatlom sledijo the National s super, super zadnjim albumom. Eden mojih najljuših lanskega leta. Malo žal, da jih nisem šla poslušat v Zagreb. Potem so tu Paramore. Moj najljubši album za na kolo! Pa Birdy, Andrew Bird (haha, kiro zaporedje), Hurts, Leonard Cohen in Louis Armstrong. Preplet klasike in novega. Ugotovila sem, da mi včasih kakšen izvajalec sploh ni pretirano pri srcu, potem pa v kakšni nadaljevanki naletim na kakšno pesem, ki je tako dobro vključena v prizor, ki ga tako dobro dopolnjuje, da mi potem všeč rata. Tako je bilo letos recimo z Crystal fighters v Cougar town pa Birdom v Grey’s anatomy. Očitno imam zelo rada, da zvok in slika dajeta neko zaključeno celoto, da dobiš občutek, kako eno brez drugega ne bi mogla obstajati. Tako tudi za svoje videoposnetke iščem glasbo vsaj pol dneva, dokler ena pesem preprosto ne klikne s posnetkom.
Moji najljubši albumi tega letošnjega leta bi tako bili: zadnji album Artcic Monkeys, pa the National, pa Haim, tukaj dam zraven še White Lies, čigar zadnji album sem preposlušala mogoče celo več kot bi bilo zdravo. Pa še peto mesto za Beyonce. Nisem neka fenica. Sploh ne morem resno jemati takše močne ženske, ki bi morala biti zgled drugim ženskam s svojimi dejanji, a ona svojo turnejo poimenuje mrs. Carter in se degradira v nič manj ali več kot samo ženo svojega moža. Svašta. Ampak njen zadnji album mi je pa pri srcu. Sicer ne vem, o kakšnem eksperimentiranju točno so govorili kritiki, meni je v celoti gledano to super rnb album, ki še posebno paše, ko se človek sam s svojimi mislimi sprehaja po naravi.
In če k albumom dodamo še moje najljubše koncerte, ki sem jih imela možnost obiskat to leto. Prvi so Arctic Monkeys na Inmusicu (no shit, sherlock, hehe sem predivdljiva). Naredili so žurko, bila sem čisto blizu Alexu, vse komade sem znala na pamet, kaj bi si človek še želel. Drugo mesto za starega mojstra Leonarda Cohena. Kakšna legenda! Koncert pa takšen, da ti gredo kocine pokonci. Sem malo žalostna, ker je bil to najbrž zadnji njegov koncert, ki sem ga imela možnost obiskat, pa tudi srečna in vesela, da sem ga imela možnost videti že drugič. Njegove pesmi in interpretacija so večni. Tretje mesto pa naj si delijo Hugh Laurie (kakšna faca, super koncert v Križankah), Robbie Williams v Zagrebu (ta prava žurka v dežju, kdo bi si mislil, da dejansko poznam vse pesmi) in White Lies na Dunaju (ker se je njihov nastop v živo tako izboljšal, da bi mi bilo žal, da bi jih zamudila).
Pa še tri najbolj predvajane pesmi. Tako vsaj pravi Last.fm. Največkrat sem poslušala r u mine Arctic Monkeys (itak), potem sledi Birdy z Young Blood (nisem neka fenica priredb, ampak njen debitantski album pa sede), tretji pa so Foals z Out of the woods (še vedno mi kocine pokonci skočijo, ko zaslišim to pesem, tako dobra je).Torej, leto ni bilo nič posebnega. Nekaj dobre glasbe, nekaj slabe, nekaj za v pozabo in nekaj večnega. Tako kot vsako leto.

alexinmusic

Advertisements
This entry was posted in Mjuziq. Bookmark the permalink.

3 Responses to Muzka

  1. miran pravi:

    Jaz opažam, da starejši kot si, bolj ene in iste poslušaš. Za tiste, ki so mi bili pred xy leti fjan, samo še čakam, kdaj bo kdo kaj novega izdali, novejših bendov pa skoraj nobenega niti ne poznam. No, zadnje čase se je še to ustavilo. V zadnjem letu je par “mojih” izdalo nove stvari, pa me še zdaj večina čaka na todo listi, da si pogledam. Se pozna, da v pisarni ne poslušamo radia, do službe imam tri minute, doma so pa itak druge stvari aktualne. Včasih sem vsaj v avtu na poti v službo kdaj pa kdaj kaj novega slišal, zdaj pa še to ne… 😦

    • frutina pravi:

      jz sem pa ugotovila, da največ poslušam (tako res poslušam, ne samo da se mi vrti v ozadju), kadar kolesarim ali pa hodim v hribe. takrat mi glasba res paše, si sploh ne predstavljam, da bi šla brez.

  2. Živjo Frue, nominirala sem te za Liebster award. Več si lahko pogledaš tule: http://storywanderlustgirl.blogspot.com/2014/01/liebster-award.html 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s