Na Tosc!

Odkar mi je zdravnik dal zeleno luč za hojo v hribe, hodim kar veliko. Najprej sem junija probala, pa se nisem počutila dobro, no, koleno še ni bilo pripravljeno na prevelike podvige na hitro. Človek pač ne more pričakovati, da bo koleno kar takoj v istem stanju kot prej ane. Ampak odkar se je pojavila ideja, da bi se šlo na Triglav, sem pa vseeno zagrabila na veliko. Saj hribčki so fajn in razgledi so včasih tudi iz majhnih vzpetinc čudoviti, ampak visokogorje je pa vseeno svet zase. In ko sem prejšni teden na Košuti videla, da koleno zaenkrat drži, sem takoj zagrabila, ko sem dobila povabilo na Tosc.

Tosc je sicer dokaj neobiskana gora v Julijskih Alpah. Sicer ne vem, čemu, ampak tudi na poti ne boste nikjer videli smerokazov za Tosc. Skoraj kot da ne bi obstajal oz. je tam samo za izbrance in poznavalce tega koščka gora. Pot je sicer identična začetku poti na Triglav s Pokljuke, po kateri imam plan na Triglav, tako da me je vse skupaj še toliko bolj zanimalo. Štartali sva čisto na koncu Rudnega polja, kjer se začne ravna potka do planine Konjščice. Konjščica je lepa in kar takoj se človeku odprejo pogledi na okoliške gore, pot pa se vije po sredi vse skozi naravnost do prvega kar lepega vzpona, kjer človek prvič stestira pljuča.

1 2 3Vzpon se kar vleče, ampak tudi počasi se daleč pride. Takšen je pogled z Jezerc nazaj na planino.

4Pot se spet rahlo vzravna, ravno toliko da se nadihaš pred Studorskim prevalom. Na preval pa spet na polno.

67Na prevalu je križišče poti. Levo na Ablanco, desno na Veliki Draški vrh. Pred sabo pa zagledaš bohinjske gore, za sabo imaš Srenjski preval. (ampak ne me za besedo držat, pišem po spominu, kar so mi povedali)

89Pot se iz Studorskega prevala spusti in postane res lepa panoramska pot s čudovitim razgledom. In ko se ravno navadiš te lušne potke in si želiš, da se ne bi končala, te za klopco na desni čaka odcep na Tosc. Spet, kot sem že prej povedala, brez smerokaza, kam točno ta pot sploh pelje. Saj pravim, Tosc kot da sploh ne obstaja. Pot se kar silovito vzpne, čez travo, skale in kamenje. Najbrž se je moje dihanje slišalo nekam v dolino. In ko sem zagledala še modrasa na skali, sem mislila, da me bo pobralo. Ampak sem vztrajala, kaj pa sem drugega hotela. Sem pač želvica, počasi, ampak brez ustavljanja.

10 1112In ko že misliš, da si na vrhu, ne ne ne. To je šele mali Tosc. Moraš še mimo velike vrtače, ki je bila še vedno polna snega, naprej na vzpetinco, ki jo vidiš pred sabo. Jeeej, Tosc!

13 14Sam vrh ni nič kaj posebnega, je pa razgled veličasten. Kamorkoli pogledaš, same gore vsepovsod. Vreme se je sicer hitro slabšalo, ampak za sendvič in par posnetkov pa sva še imele čas. Na najini desni Veliki Draški vrh in Krma.

15 16Direktno pred nama pa Triglav. Res mogočen in kar neverjetno se mi zdi, da bi lahko enkrat priplezala tja na vrh. Tam desno na sliki pod oblakom je vidna Kredarica, na sredini med oblaki in kamenjem pa Planika. (pikice na sliki pa kar ingorirajte, to je samo umazan objektiv)

17Ponavadi na poti navzgor ne fotografiram veliko, ker se mi ne da ustavljati in vseskozi vleči fotoaparata iz nahrbtnika. Zdaj sem vesela, da sem naredila vsaj nekaj fotk, ker se je takoj, ko sva se odpravile v dolino, ulilo in naju je pralo celo pot navzdol. Tri ure! Škoda za dež, ampak tudi brez sonca je Triglavski narodni park prelep.

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

3 Responses to Na Tosc!

  1. miran says:

    Čudovito! Čestitke!🙂

  2. AndrejaA says:

    Tudi to pot sem dodala na svoj hribolazni seznam. Še nisem bila in izgleda čudovito.🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s