Geocaching

Ste že slišali za geocaching? Sama sem kdaj pa kdaj ujela to besedo, a ji nisem posvečala neke pozornosti, dokler nisem začela spremljati tega bloga in ugotovila, da gre za super zabavno igrico, ki popelje človeka raziskovat neznani in znani svet.
Za kaj točno gre? Ljudje po svetu skrivajo mini, majhne in malo večje zaklade, označijo to na zemljevidu, ti pa jih s pomočjo teh koordinat in aparata, ki te koordinate zna locirat na zemljevidu (smart phone, garmin), iščeš. Sliši se enostavno in tako tudi je. Naj vas beseda zaklad ne zavede, ne gre za tiste lesene zadeve polne zlata, zakopane nekje na zapuščenih otokih sredi oceana. Obstajajo različni zakladi, eni skrivajo notri različne igračke, eni imajo samo logbook, vsem pa je skupno, da se vanj podpišeš in s tem pokažeš, da si zaklad našel. Če vzameš nekaj iz zaklada, moraš nekaj iste vrednosti pustiti. Zakladi so vsepovsod okoli nas, resno, včasih me prav preseneti, kam vse se ljudje ne spomnijo vtakniti zaklada in vsakič znova se ob iskanju počutim kot pravi pravcati detektiv. Zadeva je res enostavna in ko človek najde prvi zaklad, se počuti noro in kar odleti do naslednjega. Saj je malo trapasto, uporabljaš tehnologijo in satelite, ki so vredni milijarde, zato da po svetu v raznih luknjah iščeš neke plastične posodice, ampak igrica človeka prisili, da gre na zrak in je aktiven. In da se neskončno zabava! No, razen kadar iščeš pa iščeš pa si že čisto penast, ker ne moreš najt prekletega zaklada. Takrat mogoče nisi pretirano vesel, ampak to kmalu pozabiš in greš po naslednjega!

geocaching
Po netu obstaja milijon informacij na to temo, eni ljudje so obsedeni z zadevo in vsakodnevno se čudim, česa vse se ljudje ne spomnejo. Moja geocaching kariera je kratka, par mesecev, sem pa v tem kratkem času prišla do nekaj zaključkov:
– vedno je bolj zabavno iskati v skupini kot sam, sam vedno hitreje obupaš pa še ljudje te bolj čudno gledajo, če sam brskaš okoli
– fajn je met zraven rakužilo, resno, kakšne smeti sem že prijela blek
– včasih najdeš zaklad, ravno ko obupaš in se začneš obračat okoli od jeze
– koordinate včasih lažejo, kar je nekaj, kar me najbolj razjezi, ampak je zaradi tega včasih tudi bolj zabavno, ker moraš brskati na širšem prostoru
– do zdaj sem bila samo enkrat kregana ob iskanju, me pa jezi, kadar so zakladi na preveč obljudenem mestu, ker te pri iskanju naj ne bi smel nihče videt

Najlepše pri geocachingu je, ko te zaklad pripelje na mesto, ki ga še ne poznaš. Včasih misliš, da v svojem mestu in širši okolici že vse poznaš, a te hitro kaj preseneti. Ljudje poznajo skrite kotičke in ravno to mi je pri geocachingu všeč. Da te prisili k raziskovanju in da zaradi tega še rajši hodiš po izletih, ker veš, da te tam čakajo zakladi. Malo mi je žal, da ga nisem iskala na Triglavu, ker takrat še nisem vedela za zadevo, sem pa vseeno odkrila kar nekaj novih krajev. Jezero Tajht pri Žalcu je eden takšnih krajev. Tako blizu, a nikoli slišala zanj. A ni lepo?

Slika 025 Slika 029 Slika 033 Slika 035 Slika 036 Slika 039 Slika 019 Slika 024

Advertisements
This entry was posted in Uncategorized and tagged , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

7 Responses to Geocaching

  1. TiNa pravi:

    Uf, lepo! Mene si navdušila za tole zabavno igro! 🙂 Zakladki te marsikdaj presenetijo in pokažejo kakšno novo lokacijo ali že poznano z druge perspektive. Pejmo še kdaj družno na lov, nazadnje smo se imeli super 🙂

  2. tamck pravi:

    Naju je geocaching navdušil s tem, da je v resnici zelo enostaven, zanj res ne potrebuješ veliko, pa še zunaj si. Sicer tudi sama nimava še tako veliko najdenih zakladkov, pa sva že do zdaj odkrila ogromno enih kotičkov, za katere ne verjamem, da bi jih tudi brez geocachinga. Je pa res zanimivo, kako se veseliš prav vsake najdene škatle 🙂 V Ljubljani nama je do zdaj najbolj všeč pri tacenski akademiji, tako na splošno pa blizu Braslovč, pri žovneškem gradu. Priporočam 🙂
    Kregana nisva bila pa še nikoli, sva pa enkrat morala razložiti zadevo nekemu župniku, ki je Uroša spraševal, zakaj je lezel tam na eno ograjo 🙂

    • frutina pravi:

      hehe izgleda so najbolj živčni cerkveni uslužbenci, naju je kregala ena gospa, ki skrbi za kapelco pri sv.Jožefu v celju, res je bla cela penasta, ampak po eni strani jo tudi razumem no, ker so ji baje ljudje (najbrž iskalci zaklada) skoz s palcami skozi zaprta vrata podiral marijo v kapelci 🙂
      po tistega na žovneki sva s prjatlco želele zadnjič pa potem nisva uspeli, po sliki sodeč zgleda res zakon, pravi srednjeveški, komaj čakam, da grem po njega.
      Je še kakšen v Ljubljani, ki ga priporočaš?

      • tamck pravi:

        Ta, ki sva ga iskala midva, je bil v bistvu čez cesto od cerkve, tako da nisva brskala po njihovi posesti. Pa tudi župnik ni nič kaj težil, samo prijazno naju je povprašal po najinem početju, pa sva mu razložila, kaj je geocaching, pa še malo smo poklepetali.

        Kar se pa tiče ljubljanskih zakladov, takole na hitro bi rekla:
        Čistilna naprava Brod – uganka sicer niti ni tako zanimiva, mi je bila pa zelo všeč izvedba.
        TMNT – ne morem reči, da je lep ali kaj podobnega, je pa vsekakor drugačen in naslednji dan te zelo verjetno bolijo noge 🙂
        Nočni zaklad – sicer ni čisto v Ljubljani (Podpeč), ampak je tudi zanimiva izkušnja, ker ga lahko načeloma najdeš samo ponoči.
        Domobranska vojašnica – noto dobra izvedba.
        Fabjanijev most – glede na to, da je skoraj sredi mesta, presenetljivo velika škatla.
        PST km 05 – simpatična in ne pretežka uganka in potem super izvedba.

  3. ursa pravi:

    Simon se je že registriral 🙂 zdaj pa na lov 😉

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s