Zimska pravljica na Dobrči

Na Dobrči sem bila zdaj drugič, ampak tisti prvič je bil bolj sprehod v megli, kaj dosti pa hriba dejansko nisem videla. Zdaj sem šla pa čisto do vrha (ne samo do gostilne hehe), sicer z rahlimi problemi, ker zaradi podrtega drevja ni in ni bilo markacij, ampak če jo mahneš direktno navzgor, slej ko prej prideš do najvišje točke. Pozimi se iz vrha celo nekaj vidi, ker drevesa odvržejo svoje liste, drugače pa ni nekega odprtega razgleda. Pihalo je do kosti, tako da ni bilo kakšne uživancije na soncu, kot bi si jo lahko po slikah predstavljali, je bilo pa vseeno lepo.