Kup knjig, kava in jaz

Ker se ravno spravljam napisati knjige za bralno značko, se spodobi, da naredim nekakšen pregled prebranih knjig, tako kot sem to naredila že prejšnje leto. Tako kot lansko leto sem tudi letos postavila za cilj knjigo na teden. Ker je po pol leta res dobro kazalo, sem si zastavila še višji cilj – prebrati sto knjig v enem letu, ki pa ga seveda nisem dosegla. Še enkrat več se je pokazalo, da je druga polovica leta pri meni zelo slaba za branje knjig. Kje tiči razlog, ne vem, bo pa naslednje leto pokazalo, če ne gre morda le za naključje. Če vas morda zanima številka, v letu 2014 sem prebrala 62 knjig. Poznam ljudi, ki preberejo 150 knjig na leto in poznam ljudi, ki ne preberejo nobene, tako da ne vem, kam sodi moja številka, se mi pa ne zdi majhna. Je pa bilo leto 2014 na las podobno prejšnjemu. Še vedno prevladujejo skandinavske kriminalke. Najprej Adler Olsen, potem novi dve Joja Nesboja, kasneje sem odkrila še Indridasona, tako da sem prebrala vse njegove, kar vse skupaj nanese skoraj petino vseh prebranih. Potem sem padla v obdobje distopije, kjer nastane problem, da so skoraj vse knjige trilogije. Divergent serija, pa Awaken serija, Silos, pa tudi kakšne manj poznane – Wake, Wither, Delirium. Kasneje sem dobila občutek, da bi pa mogoče prebrala še enkrat vse knjige Harryja Potterja. In sem jih hehe. Potem sem prebrala še obe novi detektivki Rowlingove (pod njenim drugim imenom). In ker sem hotela še več kriminalk/detektivk sem naletela na Tess Gerritsen in prebrala vse njene (in ni jih malo!). Potem sem prebrala še vse tiste bestsellerje, ki jih je človek letos moral prebrati – Stoletnik, Ni je več, Preden zaspim, Divja. Pa nekaj knjig Johna Greena, ker sem leto ravno začela s Krive so zvezde in mi je bil njegov stil všeč. Leto sem končala z Leno Dunham in Amy Poehler, kar se mi zdi res dober zaključek. Sploh Lenina knjiga mi je bila res všeč, obe pa te lepo motivacijsko napumpata. Spet sem prišla do zaključka, da sem brala premalo kvalitetno, ampak si očitno ne morem pomagat. Še vedno ostajam kampanjska bralka, ko mi je nekaj všeč, moram prebrati vse tiste zvrsti/pisatelja, in to takoj. Še dobro, da je z mojim bralnikom/mobitelom to tako lahko. Ne predstavljam si, da bi na nadaljevanja nekih knjig morala čakati v knjižnici kak mesec, da pridem na vrsto. Za poseben dosežek tega leta štejem to, da sem nekaj ljudem približala elektronske knjige.

knjige

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

12 Responses to Kup knjig, kava in jaz

  1. miran says:

    Jaz spadam v skupino 0 knjig na leto. Pravzaprav se ne spomnim, koliko let je že minilo, odkar sem prebral zadnjo. In si ne predstavljam, da bi v kratkem spet kakšno. Mislim kako, kdaj, kje? Enostavno ni šans.

    • frutina says:

      kaj pa vem no, če bi si res želel prebrati nekaj, bi že zdavnaj našel čas🙂 jz vem, da zaradi pametnega telefona berem več, zato ker imam knjige ves čas dostopne in če kje kaj čakam, samo na hitro potegnem mobitel pa je

  2. tamck says:

    Jaz sem, kar se tiče knjig, obupno staromodna, in ne sprejemam druge oblike kot papirnate🙂 Sicer pa, če so ti všeč skandinavse kriminalke, ti priporočam še Camilo Lackberg – meni so njene res všeč, je pa res, da jih ne bi mogla brati takoj drugo za drugo, ker se naveličam vedno istega stila. Všeč mi je bila tudi serija “V smrti” Nore Roberts, ki jih je pisala pod vzdevkom J. D. Robb, so pa malo futuristične. Pa od Rosamund Lupton Sestra in Potem (sploh prva mi je bila fenomenalna). Malo izven kriminalk pa V najtemnejšem kotu in Kradljivka knjig. Pa Tek za zmajem. Menda sta tudi drugi dve od Hosseinija zelo dobri, ampak ju še nisem prebrala.

    Sicer se mi pa zdi, da je številka 150 že kar malo pretirana – nekako si ne predstavljam, da bi samo skakala iz ene knjige v drugo, kot po tekočem traku. 62 je pa taka luštna številka – še vedno lahko vsako knjigo prebereš v miru, pa tudi še malo razmisliš o njej, če je taka, da te pusti razmišljati. Še bolj pretirano se mi pa zdi nič knjig na leto – z vsemi izgovori, zakaj ni časa za branje, vred.

    • frutina says:

      Od Luptonove Sestro sem prebrala, mi je bila všeč, čeprav me včasih moti pisanje v prvi osebi, izgleda moram dat še drugo na seznam. a sta povezani knjigi med sabo? Lackbergovo imam na seznamu, Noro Roberts pa tako kdaj pa kdaj preberem, ko mi slučajno pride pod prste. Od Hosseinija mi je Tisoč veličastnih sonc boljša od Teka, mogoče ker je skoncentrirana na ženski vidik, tretja pa čaka doma na polici, ampak zadnje čase (najbrž od kar sem brala Greenove Zvezde in Alasko) prav ne morem brat teh čustveno nabitih knjig in se raje oziram za bolj plehkimi haha, tako da bo še nekaj časa čakala

      • tamck says:

        Nista povezani med sabo. Ko sem malo brala ocene, sem videla, da večinoma Potem velja za bolšo kot Sestra, ampak meni ni bila tako dobra (mi je bila pa vseeno zelo všeč).
        Za Zvezde pa priznam, da sem bila nad njimi malo razočarana – ne da mi knjiga ne bi bila všeč, ampak pri vseh slavospevih, ki sem jih brala in poslušala, sem enostavno pričakovala še več od tega, kar sem dobila.

  3. miran says:

    Ja, če bi res hotel, bi našel čas in bi eno končal mogoče v dveh mesecih. Ker čakam res skoraj nikoli nikjer, v službo in nazaj imam 5 minut, potem se je treba ukvarjat z otrokom, ko gre otrok spat, se družiš z drugo polovico, kar je pa vmes časa, pa raje izkoristim za kaj drugega. Prioritete pač. Sigurno razne elektronske naprave zelo olajšajo stvar, ampak jaz še nisem prilezel tako daleč, kar se tehnologije tiče.

    Aja, a otroške knjige štejejo? Take za čisto tamale otroke. Ker teh sem pa v zadnjih letih prebral na tone.😛

    • frutina says:

      ja sej lepo napišeš, da kjer je vmes čas, da raje izkoristiš za nekaj drugega, kar je itak razumljivo, mi bralci pa pač tisti čas beremo🙂 to, da ni časa, se mi je vedno zdelo za lase privlečeno, to vedno pravijo samo tisti, ki ne berejo😉 ja, jz bi otroške knjige štela haha sploh kr vidim pri prjatlci, kolk se jih to dnevno prebere in predebatira na vse možne načine🙂

  4. miran says:

    Daj napiši kaj več o teh bralnikih. Bi si nabavil enega, pa sem čisto bos na tem področju. Ne potegne mi, da bi bral na navadnem LCD zaslonu (ne glede na velikost), zato bi raje nekaj namenskega s tistim e-ink zaslonom ali kako se temu reče. Kolikor berem, je dobro vse razen Kindla, ker ta ne zna odpirat epub formata. Kje dobivaš knjige? Kupuješ ali se dobi kaj tudi zastonj? Poznam Gutenberga, ampak tam so samo stare zadeve. Kaj pa izposoja? Kako to funkcionira?

    • frutina says:

      Hm, bolj je drugače res, noben bralnik ne pride niti blizu kindlu, če že se mogoče le kakšen kobo približa! Mogoče res ne odpira epub formata, ampak to je preko neta ali programa calibre rešeno v dveh sekundah, tako da je to še najmanjša ovira. Pustmo ob strani, da je amazon bad guy, v praktično vsem je kindle najboljši bralnik! Najbolj všeč od vsega mi je, da prek kompa zberem knjigo in jo imam na kindlu preko whisperneta praktično v sekundi. Jz mam sicer še tisto edicijo brez lučke in toucha, ampak ga ne bi zamenjala za nič na svetu, ne vem, če sem imela že kakšen problem z njim, vse skupaj je pa čist trotlzih za uporabo. Mogoče je res neuporaben za brskanje po netu, ampak temu niti ni prvotno namenjen. Sama oblika in dizajn je pa tako bolj od človeka odvisna, men je všeč na dotik in ker je lahek, kdo drug bi si pa mogoče želel kaj bolj robustnega.
      Knjige kupujem na amazonu, dostkrat majo kej v akciji, ogromno je tudi zastojn knjig, kjer se najde kaj pametnega, veliko pa tudi knjige ‘kradem’ prek torrentov. Na torrentih se dobijo praktično vsi bestsellerji. Berem skoraj vse v angleščini, problem pa je s knjigami v slovenščini. Emka ima sicer prodajo in izgleda ok, tudi cene razumne, ampak gre sistem preko appa za telefone/tablice na iosu/androidu, kar mi ni kul, ker nimam nič od tega, kindle je pa mislim da zaščiten s strani amazona, zato tudi tipa elektronskih knjižnic, ki jih imajo po ameriki (kjer plačaš par dolarjev na mesec za poljubno število izposojenih knjig) še ni. Naše knjižnice majo nek trapast sistem, kjer si prideš v knjižnico sposodit njihov bralnik, kamor si potem sposodiš knjigo, kar se men zdi totalno zgrešeno, bralnik je ravno za to, da ne rabim hodit do knjižnice.

      • miran says:

        O, hvala za obširno razlago.🙂 Nekaj bom po moje v kratkem nabavil. Gledam Kobo Aura, iz Nemčije pride za manj kot 100€ in mi zgleda čisto fajn. Bolj kot berem, bolj imam odpor do Amazona in Kindla, pa tudi če dejansko kvalitetnejši. Ne vem, bom premislil, pa nekaj naročil.

  5. Joj Tina, ti si meni taka motivacija! In hribi in knjige in podcasti … a serije tut kaj gledaš? Prov superwoman, res no😀 Jaz si tolk želim brat, pa hodit naokoli, pa me vse preveč lenoba ujame v pest in potem se zabubim pred računalnik in natepavam te smotane serije .. ah😀

    • frutina says:

      ojoj motivacija? ka pa vem no, že tri leta diplomo pacam pa tri leta že poskušam zgubit pet kil haha jz sm v konstantnem iskanju motivacije in inspiracije pri drugih! gledala sem serije obsesvino, vsak dan sm vedla, kira pride tist dan ven, pol so mi pa v ene treh serijah ubil najljubše like, sm se pa razjezila pa vse skenslala! zej občasno še pogledam parks and rec, big bang, scandal pa grey’s

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s