Med češnjami

Starka je sedela pod svojo česnjo kot že ničkolikokrat poprej. Njeno česnjo. Starša sta jo posadila na dan, ko se je rodila. Posadil jo oče, mama pa je dala idejo. Bila je to stara tradicija v družini, ko pride novo življenje na svet, je potrebno nekaj dati svetu nazaj. Njena mama je zmeraj govorila, da ta ena česnja proizvaja točno toliko kisika, kot ga bo porabila v vsakdanjem življenju. In tako lepo kot bo skrbela za njo, tako lepo bo česnja rasla z njo in jo nekoč tudi prerasla.
Njeni prvi spomini so bili povezani s česnjo. Kako jo je zalivala in zalivala ob vročih poletnih dnevih in kako je vsakič znova kriknila od navdušenja, ko je takoj zjutraj priletela k česnji in je bil na česnji nek nov popek. Božala jo je po listih in ji pela pesmice. Deklica je rasla in z njo česnja. Spomni se neke zimske noči, ko jo je mati našla jokajočo ob oknu, ona pa je hlipala, da takšnega snežnega meteža pa češnja že ne bo zdržala. Ni vedela, kako močna drevesa so česnje. Ko je česnja še malo zrasla, je deklica splezala nanjo. Z višine se ji je zdel svet še lepši in veter še bolj prijeten. Na češnjo so ji postavili gugalnico, ko je za njo postala prevelika, pa so pod česnjo postavili mizico in klopce. A tako kot deklica ni ostala edinka, tako tudi češnja ni ostala sama. Z vsakim bratcem in sestrico je češnja dobivala nove sosede, kmalu jih je bilo za skoraj pravi sadovnjak, družina pa je še več časa preživljala v njihovem varnem zavetju.
Ko je češnja prvič imela češnje, je bil to skoraj družinski praznik. Deklica je prenašala tiste češnje kot skriti zaklad in vsakomur, ki jo je hotel poslušati, je govorila o svoji češnji. In tisti pomladni dnevi, ko je češnja dobila cvetove, so bili čudoviti. Ko je zapihal veter, je bilo, kot da stojiš v samem cvetnem metežu. Čarobno in pravljično.
Starka se je pod svojo češnjo prvič zaljubila in dobila svoj prvi poljub. Pod češnjo je jokala in se smejala, češnja je poznala vse njene probleme in vse njene dogodivščine, bila je kot njen zaupnik in najboljša prijateljica. Poročila se je pod njo in tudi njen mož jo je vzel za svojo.
Vnuk je pritekel do starke pod češnjo in se ji vrgel v objem. ”Oh, kako lepo je tukaj pod tvojo češnjo, moja je še čisto majhna in ima komaj nekaj listov”, ji je rekel. Babica mu je odgovorila: ”Tudi tvoja češnja je čudovita in bolj kot jo boš negoval, lepša bo, s tabo bo rasla in ostala bo tukaj, ko nobenega izmed nas ne bo več.” V družini so nadaljevali s tradicijo posajanja češenj, čeprav jih še zdaleč niso tako negovali, kot je zanje skrbela starka. A tudi starko so začele preganjati težke misli. Zacela se je zavedati, da bo tudi njena češnja enkrat ostala sama. Da jo bo preživela in da bo starka potegnila krajši konec. Drevesa so trdoživa in lažje kljubujejo zobu časa kot ljudje. A na žalost smo ravno ljudje njihovi največji krvniki. Premalo se zavedamo, da so drevesa in kisik, ki ga proizvajajo, tisti kljucen del našega življenja in preživetja. Namesto da bi poskušali živeti v sožitju, jih sekamo in uničujemo njihov življenjski prostor, kot bi bilo to nekaj nepomembnega. Še vedno ne razumemo, da brez njih tudi mi ne obstajamo.
Starko je sredi noči zbudil čuden vonj. Kot da bi se nekaj nekje zažgalo. Preletela je celotno hišo, nikjer nič, potem pa je ugotovila, da vse skupaj prihaja od zunaj. Odprla je vrata, vanjo pa je butnila svetloba. Požar. Sadovnjak je bil v ognju, komaj kaj je še bilo vidnega. Ko je sosed zvečer kuril svoje odpadke, je ocitno na tleče ostanke pozabil, ti pa so nekako prišli do sosednje zemlje in uničili vse na svoji poti.
Starka se je sesedla. Konec je. Česnje ni več, brez češnje pa tudi nje ni več. Za vedno je zaprla svoje oči.

1 2 3 4 5 6 78

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

One Response to Med češnjami

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s