Peš na najvišji vrh – Ditchling Beacon

Ko govorim o najvišjem vrhu, imam v mislih najvišji vrh regije East Sussex. In ko govorim o vrhu, govorim bolj o gričku, ker pri 248 metrih ga bolj težko uvrstim kam drugam. Prisežem, da sem stala tam na cilju in nisem točno vedela, kje točno bi naj zdaj bil tale Beacon, vsak vršič v okolici je izgledal čisto podobno. Če mene vprašate, to sploh ni vrh, ampak prelaz. Preko gre namreč znamenita cestica London – Brighton, kjer vsako leto poteka tudi nekaj kolesarskih dirk, saj tale vzpon iz londonske smeri slovi za izredno zahtevnega. Zato te tudi vsi čudno pogledajo, ko poveš, da greš sem peš, saj se večina pripelje do sem, parkira in se nato sprehaja po South Downs National Parku.

ditchling beacon

Tudi moja prvotna ideja je bila prikolesariti tja, pa nisem našla ustreznega bajka, saj tudi nisem vedela, kakšna pot me čaka. Zato sem raje vzela pot pod noge, tako se lahko vedno obrneš, kjerkoli želiš. Štart pri morju, najprej kakšna ura, da prideš ven iz mesta in da se začnejo neskončna polja South Downs Parka. Sistem je takšen, da lahko po parku hodiš, kjer te je volja, polja so sicer ograjena, ampak so vrata vsepovsod, edini napotek je, da ne strašiš živali. Hm, ali pa da živali ne strašijo tebe. Samo en teden prej sem imela neljubo izkušnjo, ko se je trop 40 krav zalaufal proti meni in sem skakala čez ograjo, zato sem imela tokrat v mislih le to, da se jim že na daleč izogibam. Morda sem se zato tudi nekajkrat izgubila in do vrha porabila cele štiri ure!

1 2 3 45

Enkrat sem se porezala, ko nisem našla vrat in sem lezla čez ograjo, parkrat nisem vedela, kam točno naj zavijem, pa sem se približno držala kompasa v glavi, a kaj hudega mi ni bilo. V naravi se pač uživa. Mogoče sem le malo pogrešala drevesa, ki jih tukaj ni toliko kot pri nas.

6 7 89101112

Potem sem prišla do vrha, bila malo razočarana (vsaj kakšno štampiljko bi si zaslužila haha) nad količino avtomobilov in ljudi, pa sem vseeno malo posedela in občudovala zmajarje.

13 14 1516

Nazaj je bilo seveda lažje in predvsem hitreje. Oh, kako hitro gre, ko enkrat poznaš pot!

This entry was posted in Hribi and tagged , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s