Čez Pohorje – od Šumika do Lovrenških jezer

Zjutraj sva se zgodaj zbudili, v to naju je prisilil mraz okoli naju, a preden sva zapustili topel šotor, je minilo še kar nekaj časa. Rahlo polomljeni sva si naprtali najine težke nahrbtnike in jo mahnili proti Klopnemu vrhu.

1 2 3 456

Med potjo sva se najbolj zabavali s smerokazi in časovnimi oznakami na njih. No, zabavali… Napisi na smerokazih so ti lahko v uteho ali pa te potrejo, odvisno od tega, kako utrujen si. In če v štartu piše, da je do Klopnega vrha ena ura, in ti med tem hodiš že pol ure, pa te pričaka znak, kjer piše še ena ura, nisi pretirano navdušen haha. Kot pravi planinki sva imeli seveda s seboj zemljevid, s pomočjo katerega sva pred vsako potjo izračunali, koliko naju približno čaka do naslednjega postanka, zato so naju časovni približki še toliko bolj jezili. Ampak to ni pokvarilo dobre volje! Čajček v koči pod Klopnim vrhom je razpoloženje še izboljšal.

78

Od Klopnega vrha sva jo mahnili proti Pesku, na začetku sva se malo lovili, a nič takšnega kar geograf z zemljevidom ne zna rešiti. Na sploh sva ugotovili, da je pot odlično označena, samo enkrat sva rahlo zašli, pa še to zato ker sva preveč čvekali in nisva bili pozorni na markacije.

8 9 10

Malo pred Peskom sva bili že tako sestradani, da sva v zraku dejansko vohali pomfri haha. Če sva še zjutraj zatrjevali, da v tem mrazu pa že ne bova še eno noč spali v šotoru, sva že na Klopnem vrhu prišli do nove nore zamisli. Kaj če bi spali na Lovrenških jezerih? In sva pač šle tja. In to malo hitreje, ker naju je že lovila tema.

12 1314151516

Lovrenška jezera so še vedno tako čudovita, kot se jih spomnem. Na začetku naju je pričakal sneg in na hitro sem že malo podvomila, če je bila to še ena izmed mojih trapastih idej. A ko sem zagledala najin drugi bazni tabor, je bilo vse lažje. Pričakal naju je čudovit sončni zahod, sončni vzhod pa si tako zasluži svojo objavo na tem blogu.

This entry was posted in Hribi and tagged , , , , , , , . Bookmark the permalink.

5 Responses to Čez Pohorje – od Šumika do Lovrenških jezer

  1. AndrejaA says:

    Lovrenška jezera pa še moram raziskati. Jih še nisem… Kdaj je najlepše?

  2. miran says:

    Hudo. Lovrenška jezera se mi zdi, da so eden najlepših koškov naše dežele. No, če imaš rad hosto in močvirje in take stvari. Jaz sem bil tam enkrat spomladi, ko se je počasi talil sneg. Na Roglo sem pribicikliral, od tam do jezer sem pa v samih teniskah gazil po tistem južnem snegu in blatu kot največji idiot, ker pač nisem imel drugega s sabo, ker v štartu nisem planiral nikamor hodit. Ampak je bilo vseeno super. Po moje mora biti najlepše nekje maja/junija. Pa seveda pozimi.

    • frutina says:

      ja men se tud zdi, da more bit najlepš, ko se že sneg stopi in je malo bolj vodnato vse skupaj, ne vem, zakaj, ampak zdaj se mi je zdelo res malo vode! blata je pa velik ja hehe to je pa kr ornk tura – najprej do rogle, potem pa še lovrenška, jz bi vrjetno omagala haha

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s