Oblaki

Nekaj je na teh oblakih zadnji teden, da bi lahko cel čas samo strmela v nebo.

1 2 3 45 6

Posted in Lomo pics | Tagged , , , , , , , , | Komentiraj

Lovska

Obstaja kar nekaj stvari na svetu, ki me spravijo v slabo voljo in delajo zivcno, ampak nic me ne pogreje tako, kot ce kdo omeni lovce. Resno, vse prenesem, se vznemirim in razburim pri marsikateri stvari, ampak lovci pa nekaj tako nagnusnega, da se kar trest zacnem. Kaj tako nepotrebnega za naravo kot je ta skupina bolanih ljudi pa se ne. Pa ne mi zdaj s tistim, kako z lovom ohranjajo ravnovesje v naravi. Bullshit. Malo pobrskajte po spominu, kako ste vcasih na kaksnih poljih videvali skupine srn. Pa divjih zajcev. Kje so zdaj? Skoraj jih ni vec videti, zajca nisem videla ze skoraj desetletje, lepo prosim, saj pa ti zdrava pamet pove, da tukaj nekaj ne stima. Kako je uspelo lovcem zlobirati, da lahko odstrelijo toliko zivali, mi ne bo nikoli jasno. Samo poglejte malo statistike, koliko je se katerih zivali v Sloveniji. Namesto da bi za naravo lepo skrbeli, saj smo se navsezadnje mi priselili sem, v ze poseljeno okolje, rusimo in pobijamo vse pred sabo. Pa to se ni najhuje. Najhuje je, da je na stotine primerov neprijavljenih. In da lovci urejajo stvari kar po svoji volji. Danes je recimo moj fant kot vsak dan odsel na gradbisce, kjer pa jih je pricakalo presenecenje. Sredi ceste je lezala lisica. Sicer nepremicna, ampak lepo pri zivljenju. Ker niso vedeli, kaj tocno naj naredijo, so odsli do prve hise vprasat, kaj naj zdaj. Pa je rekel gospod iz hise ‘ta ma ziher steklino’. Poklical nekam, vzel pusko, sel do lisice in jo hladnokrvno ustrelil. Zavil v vreco in odnesel. Ne vem tocno, kako bi naj stvar pri takem dogodku potekala, ampak da ima lovec pravico na lepe oci kar ubit zival, to je pa zame prevec. Saj vem, da ne gre za cloveka, ampak da se brez da bi zival sploh pogledal, odlocis, da ima steklino in jo ustrelis, neverjetno. Se bolj me boli, ko gledam animal planet, pa vidim, da nekje tudi najmanjse zivali dobijo taksno oskrbo in na taksni ravni, da je prav neverjetno, kot jo najbrz nekje niti ljudje nimajo. Tale pa zivali niti pogledal ni. Mislim, kam smo prisli ljudje, da pod pretvezo, da olajsamo trpljenje zivali, le to kar usmrtimo. Po hitrem postopku. Pa ceprav mogoce sploh ne trpi. Kdo je dal lovcem to bozansko pravico, da odlocajo, kdo lahko zivi in kdo ne. In kdo za vraga je dal tem bolanim ljudem orozje v roke? Se en primer. Se vozi fant en vecer s traktorjem proti domu, ko vstric z njim zacne teci prelepa zival. Baje je bila kosuta. Fant pravi, da kaj tako mogocnega se ni videl, da se je moral prav prisliti, da je gledal na cesto. Pa poklice kasneje prijatelja, lovca v prostem casu, da mu pove o tej lepi zivali. Odgovor lovca? Skoda, da mi nisi prej sporocil, bi sel malo streljat. Pa a je to normalno? Fant pri dvajsetih, drugace pameten decko, v glavi pa take blodnje. Ko slisim kaj takega, bi najraje, da jih postavim v gozd, sebe pa s pusko v tisto lovsko opazovalnico in jih streljam po gozdu. Samo da bi jih izucilo. Varuhi gozda, myass. Ko kdo rece varuh gozda, si jaz recimo predstavljam palcka Davida, ne pa te bolane ljudi. Kako je v teh casih kaj taksnega sploh se dovoljeno? Kdo jih sploh nadzira, ker ce mene vprasate, so lovci totalno podivjali. Tako kot bom jaz enkrat, ko mi nekdo izmed njih pride pred oci.

Posted in Uncategorized | 4 Komentarjev

Marvão – pravljična vasica ob portugalsko – španski meji

Če se je kdo kdaj potepal po Portugalski, ve, da ima praktično vsaka vas svoj grad. Tako pač tam je, država leži na samem robu kontinenta in kot pravi raziskovalci planeta so se morali Portugalci braniti tudi pred vdori tujih sil z morja. Zavarovali so se z gradovi in mogočnimi obzidji okoli svojih naselij. Čeprav sem jih po Portugalski videla in obiskala kar nekaj, si nisem mogla pomagat, da ne bi splezala prav na vsakega. Nekaj tako pravljičnega je v hoji po obzidju. Ampak izmed vseh vasic z gradovi je Marvão najlepši. Ne vem, ali je k temu pripomoglo dejstvo, da smo se do kraja pripeljali ravno v času zlate ure, ampak vse skupaj je delovalo kot narisano.

123Marvão leži v pokrajini Alentejo, ki se razprostira vzhodno od Lizbone vse do španske meje in južno meji na pokrajino sanjskih plaž Algarve. Gre za pokrajino, ki v marsičem spominja na Istro, dokaj ravninska z nasadi oljk in mejami, zagrajenimi s kamni. Marvão leži na skrajnem vzhodnem delu pokrajine, ki je bolj hribovit, saj je blizu največje hribovje Portugalske Serra de Estrela. Ko se s hribovja pelješ proti Marvãu, vse skozi ugibaš, če ni to ravno ta kraj, mimo katerega se ravnokar pelješ. Ta del ima namreč kar nekaj vasic, ki so si med sabo na las podobne – na vrhu hriba z gradom in obzidjem. Večina jih je, tako kot Marvão, že skoraj zapuščenih, le nekaj prijaznih domačinov se trudi ohranjati pristnost vasic. Turisti imajo tako kar težko odločitev, katero izmed vasic (Marvão, Elvas, Monsaraz, Castelo de Vide, Estremoz) obiskati, saj za vse skoraj zagotovo zmanjka časa.

4 5 6 7 8Skoraj kot mesto duhov, kajne?

Ampak grad, grad je pa veličasten. Kot mogočen vojak stoji 100 metrov nad vasico na skalnatem pobočju. Ravno dovolj prostoren, da je skozi zgodovino v svoje prostore lahko sprejel vse prebivalce vasice in so se tako lahko branili pred napadalci. Zakaj bi kdo hotel osvojiti vasico na skoraj 900 metrih, je pa drugo vprašanje. Marvão je sicer vasica z zgodovino, tukaj so našli ostanke vse od Keltov naprej, tako se sklepa, da je vasica nastala nekje 4 stoletja pred našim štetjem. Sam grad pa je bil zgrajen kar nekaj časa kasneje – šele konec 13. stoletja. Ko tako stojiš na obzidju, si ne moreš pomagati, da ne bi razmišljal, kdo vse je hodil po teh krajih. Mogoče so celo templjarji pustili kakšen zaklad tukaj.

91011 12 13 14 15Na najvišji točki obzidja sem se zastrmela v daljavo, ker sem nekje prebrala, da se včasih vidi vse do morja. Nisem ga zagledala. Te pa ob vsej te čudoviti prostrani naravi prešine, kako majhni smo v bistvu in kako srečni smo lahko, da nam je dano uživati v takih veličastnih razgledih.

Posted in Potovanja | 3 Komentarjev

About a pug

Tale filmček mi je ostal še od jeseni. Nič kaj posebnega, sprehod z mopsom ob jezeru.

Posted in Lomo pics | Tagged , , , | Komentiraj

Marčevski Instagram

Jeej, noga je bolje, sprehodi se daljšajo in spreminjajo, tako je tudi več možnosti za slikanje. Nič več enih in istih slikic, upam.

INSTmarec

Posted in Uncategorized | 2 Komentarjev

Pozitivne misli

img646To je naš dan, muzika in ples,danes nobeden se ne predaja, lahko verjameš zares.
To je ta dan, danes velja le nasmeh,
in če se delaš, kot da nič ne vidiš, lahko verjameš zares.
[Dan D - Pozitivne misli]

Posted in Lomo pics | Tagged , , , | Komentiraj

Na jezeru

Saj sem bila žalostna, da letos ni bilo nič od moje ljube zime, po drugi strani mi pa izredno paše, da lahko s svojo kriplasto nogo hodim po soncu in ne rabim skrbet, kje bi mi lahko zdrsnilo in potrgalo vse v kolenu. Sonce je fajn. Me pa skrbi, kako bom zdržala poleti, če mi je že zdaj vroče za znoret.

25 31 13 23

Posted in Uncategorized | Komentiraj