Septembrski Instagram

September je bil top, najboljši mesec letos, hands down!

INSTseptember

Posted in Uncategorized | Komentiraj

Zakaj sploh potrebujemo lovce?!

Kdor spremlja tale moj blogec, je morda opazil, da sem se septembra dlje časa potepala po primorski. Vse skupaj je bilo bolj počitniške narave, a ker smo nadvse aktivne ženske, je bilo potrebno tudi vsakodnevno športanje in kaj je boljšega od potepanja po primorskih hribčkih. Tako sva se en dan s prijateljico odločili za Vremščico, ki je dokaj poznan primorski hribček sosedno od zvezde Nanosa. Parkirali sva v Senožečah in zagrizle v hrib. Pot je bila lušna, sicer kar strma, ampak nič takšnega, kar ne bi zmogli. Okoli naju je bilo ogromno podrtega drevja, najbrž je bilo tam še od žleda. Hodili sva tako ena za drugo, v tišini, strumno proti vrhu, ko nama pot prekriža ogromna črna žival. Vse se je zgodilo tako hitro, da sem samo obstala z odprtimi usti in s strahom vprašala prijateljico, če je videla. Ni (ker je majhna in je hodila za mano haha). Na levi strani je med leskami še šumelo, očitno je ta žival tam pustila svoje prijatelje/družino, sama pa se skrila desno od potke v leskah. Malo prestrašene, a odločene, da vseeno nadaljujeva pot, sva se začeli premikat, ko se je ta žival svarilno oglasila z desne strani. Itak, da sva kot kipa obstali. Če sem bila na začetku prepričana, da je šlo za divjo svinjo, me je ta svarilni zvok rahlo zmedel, saj je šlo za nekaj med renčanjem in godrnjanjem in ni bilo podobno zvoku divje svinje, hkrati pa je bilo očitno, da tej živali nisva bili všeč. Naredili sva še en korak naprej, ko je zvok postal še bolj svarilen in ni nama preostalo drugega kot da se obrneva. Če sva se navzgor spraševali, kako bova sploh prišli dol po tej strmi drseči poti, sva hitro ugotovili, da brez problemov. Če te je strah, samo tečeš dol haha. Ko razmišljam za nazaj, sem skoraj prepričana, da ni šlo za medveda, se mi zdi, da je bilo na videz najbolj podobno divji svinji, ampak zvok je bil pa precej bolj volčji. Kdo bi vedel, glavno, da sva pametno odreagirali, kar nama je reklo tudi večina prijateljev, sploh ker je imela žival na drugi strani potke tudi prijatelje/mladiče. No, potem pa povem zgodbico še enemu prijatelju, ki pa mi odgovori, zakaj nisva poklicali lovcev, to bi bili veseli. Lovce?! Zakaj? Da bi žival ustrelili, zato ker nama je prekrižala pot? Saj pa sva midve vdrli v njen življenjski prostor in se temu tudi lepo prilagodili.
In ko že skoraj pozabim na vse te lovske zadeve, naključno naletim na tole stran. Jesenski čas je tisto obdobje, ki med lovci ustvari poseben nemir, čas, ko se barometer lovske strasti povzpne na najvišjo možno točko. Pa ne le zaradi tega, ker v tem obdobju zakon dovoljuje lov na veliko različnih vrst divjadi ampak tudi zaradi tega, ker se jeseni prično skupni lovi, ki za marsikaterega lovca pomenijo vrhunec lovskega užitka. Lovci ljubijo jesen! Ampak ne zato ker sta gozd in narava jeseni najlepša, o ne ne, ljubijo jo, ker lahko jeseni zakonito potegnejo puške na plano in gredo na lov. Jeseni lahko pobijejo praktično vse, kar jim prekriža pot. In to z veseljem. Stari in mladi se prelevijo v hladnokrvne morilce in z ničemer jih ne moremo ustaviti. Z ničemer! Če ti recimo lovec po pomoti ustreli psa, je vse, kar ga doleti, to, da mu odvzamejo orožje, kar pomeni, da potem končno začne delati tisto, za kar je dejansko postal lovec – skrbeti za gozd in naravo! Ampak ne, večina jih postanejo lovci zaradi ubijanja živali, sprijaznimo se. V zadnjih parih letih, ko imam dejansko stik z lovci, sem prav zgrožena. Ko vidiš te mlade ljudi, ko s takim žarom v očeh govorijo o lovu na najlepšo košuto, kar si jih kdaj videl, ne vem, mene za takšne ljudi resno skrbi. Kako lahko v enem stavku govoriš o najlepši živali, ki si jo videl in hkrati, kako bi jo ustrelil, je nekaj, kar ne bom nikoli razumela. Kaj se takšnemu človeku plete po glavi? Zakaj bi ustrelil nekaj tako lepega? Pa tudi, če bi bila grda, zakaj bi jo moral ustreliti? Dragi lovci, pojdite na paintball in se tam streljajte med sabo. Še bolje, pojdite v ograjen gozd in se tam streljajte med sabo s pravimi puškami, ampak naravi pa pustite, da sama ureja svoje zadeve. Mi smo se priselili v življenjski prostor živali in če kaj, je že zdavnaj očitno, da Slovenija ne potrebuje 22,000 lovcev! Resno, pri nas živi okoli 40,000 srn, kar pomeni, da se more praktično vsaka druga srna bati za svoje življenje. Mislim, mene je sram za ljudi, žalostna sem, da se o zadevah sploh ne govori, da je vsaka pobuda na to temo brca v temo. Kdo stoji za tem lovskih lobijem, ki je recimo leta 2012 dobil dovoljenje, da pobije 74 medvedov in 12 volkov? Veste, da je v Sloveniji samo še okoli 400 medvedov in manj kot 40 volkov. Veste, koliko je 12 od 40? Resno, kdo je tukaj nor? Kdo je tukaj divja žival?

Posted in Uncategorized | Tagged , | 2 Komentarjev

Na Nanos!

Če se potepaš po primorskih koncih, se seveda spodobi in pričakuje, da te pot zanese na Nanos. In tako je bil Nanos eden glavnih ciljev naših počitnic in kot se je izkazalo, nam je tudi vreme šlo na roko. Ni bilo sicer brez oblačka, ampak ne vem, če sem se že kdaj peljala mimo in vrh ni bil zafilan z oblaki. Tako pač baje tam je. Me smo bile vesele že, da ni bilo vetra. Oblaki so bili le lep dodatek čudoviti pokrajni. Gor smo zlezle po strmi poti, ki pa vseeno ni bila strma. Ali pa smo mogoče že tako dobro pripravljene, kdo bi vedel? Fajn je bilo spet malo plezat po klinih in zajlah.

1 2 3 4 5 6Koča na vrhu seveda ni bila odprta, ampak tega sem se v teh koncih že tako navadila, pa tudi nismo bile ravno sredi glavne sezone. Na vrhu smo poiskale en zakladek in naredile mali fotošuting. Oblaki so bili res nora kulisa.

7 8 9 10 11Potem pa je kar od nikoder prišel en ogromen črn oblak in hitro smo ugotovile, da bi bilo pametno it dol. Naredile smo krožno turo, tako da smo navzdol šle po položni poti, ki pa se kar malo vleče, še posebej če jo mimogrede mahneš proti Vipavi namesto Razdrtemu.

12 13 14 15 16Malo nas je zmočilo, a ni bilo hudega. Smo se vse tri strinjale, da je tale pot na Nanos ena boljših, po kateri smo šle. Kakšna zajla vedno lepo popestri planinarjenje.

1718

Posted in Hribi | Tagged , , , , , , , , , , | 2 Komentarjev

Sivi Piran

Tudi kadar dežuje in je vse oblačno in sivo, je Piran še vedno nekaj najlepšega na naši obali. Če se mi kdaj ponudi priložnost za stanovanjce tam, ga zagrabim z obema rokama in se za vedno izgubim med tiste lepe ozke uličice.

1 2 3 4 5 67 8S skeniranjem 120 filma imam še vedno težave, ampak za prvo silo bo.

Posted in Lomo pics | Tagged , , , , , , , , , | 4 Komentarjev

Kojnik

Tudi če Primorcu poveš, da greš na Kojnik, te večina le začudeno gleda, kje je to. Saj ni nek znan hrib, je pa z njega lep pogled na Slavnik – primorski Triglav. Gor si mimogrede, štampiljke pa ni bilo, šment.

1 2 3 4 5 6 78 9 10 11

Posted in Hribi | Tagged , , , , , , , | Komentiraj

Limonce

Spet sem en film utopila v limoncah. No, v bistvu sem ga potopila v limonin koncentrat, zato je malo drugače kot nazadnje, predvsem je vse bolj pikasto. Ampak mi je všeč, tako malo nezemeljsko deluje. Naslednjič sprobam še s kakšnim čistilom in kavo.

img071 img072 img073 img074 img075 img078 img080 img083 img085img086 img087 img092 img093 img094 img096 img097img091img100 img101img098 img102 img103 img105

Posted in Lomo pics | Tagged , , , , , , , | 4 Komentarjev

Slavnik – primorski Triglav

Potepanje po primorskih hribih se je začelo s Slavnikom, ki se ga drži tudi ime primorski Triglav. Ampak ni niti pol toliko oblegan. Na sploh sem po dveh tednov hribčkov ugotovila, da Primorci niso kaj prida navdušeni nad hribolazenjem. Dejansko sem videla več divjih svinj kot planincev. Ali pa sem mogoče samo bila ob napačnem času.

Tja gor!

1 2 3Lep hribček, lepa potka, nič pretirano zahtevnega, je pa res, da sva se ustrašili strme poti in izbrale položno. Pokrajina je bila pa čisto drugačna kot sem jo navajena iz štajerskih in gorenjskih hribov. Ker sva šli zjutraj, je bilo tisto nizko drevesje še malo v meglicah in je vse skupaj izgledalo kot iz pravljice. Na vrhu pa sonce! Vidljivost je bila kjub lepemu vremenu slaba, tam nekje v daljavi sem razločila morje, Triglav je bil le pobožna želja.

4 5 6 7 8Koča ni bila odprta, za tistih par ljudi na dan se najbrž ne splača. Je bilo pa lušno gor, bom še šla kdaj.

9 10

Posted in Hribi | Tagged , , , , , , , | Komentiraj