Nazaj

img309

Toliko časa me ni bilo, da sem komaj še našla gumbek za nov post.
Mislim, da še nikoli od začetka tega bloga nisem imela tako dolge pauze, ampak nekatere stvari (ene bolj planirane, druge manj) v življenju je potrebno prevedriti in predelati, da lahko greš z lažjim korakom naprej.

Posted in Uncategorized | 2 Komentarjev

Na Smrekovec!

Smrekovec je bil že dlje časa na seznamu želja, nekaj sem o njem slišala od drugih, navsedanje gre za naš edini kao usahli vulkan, po drugi strani pa me je seveda mikala štampiljka za moj planinski dnevnik. Dan je bil lep in škoda bi ga bilo ne izkoristit.

Slika 007Slika 006Slika 008Slika 001

Pot od Doma do piramide na vrhu je edina, ki se res lepo vzpne, vse ostalo ni nič prehudega. Štampilje ni bilo nikjer, očitno bom morala nekoč še enkrat gor.

Slika 034Slika 029Slika 035Slika 032Slika 030Slika 054Slika 046Slika 037Slika 042

Imela sem idejo, da bi na vrhu posnela filmček s svojo analogno kamerco, s katerim bi sodelovala v nagradni igri. Zgodba, ki sem si jo izmislila, je bila še kar lepo zamišljena, tudi izpeljale smo jo v celoti, in to tako dobro, da smo se na koncu valjale po tleh od smeha. Potem pa danes ugotovim, da je kamerca očitno zanič (čeprav mi še nikoli do zdaj ni delala težav) in da ni bilo posneto čisto nič. Seveda sem bila nekaj ur jezna in razočarana (prisežem, da bi bil to najboljši filmček, ki sem ga kdaj posnela), potem pa ugotovila, da so preživeti trenutki verjetno bolj pomembni kot nek trajen spomin na filmu, saj jih vseeno ne bomo kar tako pozabile.

Posted in Hribi, Uncategorized | Tagged , | 5 Komentarjev

Novembrski instagram

November je meni en manj ljubih mesecev v letu, ampak po slikah sodeč sploh ni bil slab. Še sneg smo imeli.

INSTnovember15

Posted in Uncategorized | Komentiraj

Srednji vrh!

Enkrat sem jamrala, da vse skozi hodim po istih hribih in iskala ideje za nekaj novega, ko sem dobila nasvet, naj grem na Srednji vrh. Nezahteven vzpon, bolj sprehod, na hribček pred Vrtačo. V glavi sem imela sicer željo it na Vrtačo, ampak za kaj takega moraš malo prej vstat, za Srednji vrh pa sem imela ravno dovolj časa. Najprej vožnja z avtom po meni zelo ljubi dolini Završnice. Tam se mi zmeraj zdi, kot da se je ustavil čas. Sonce le redko pride zraven in ko nikjer drugje ni niti sledu o snegu več, ga tam še zmeraj najdeš. Plan je bil štartati pri Tinčkovi koči, pa sem parkirala malo prej, ker se mi ni dalo več mučiti avta po makedamu. Najprej je kazalo na oblačno vreme, a me je že na Smokuški planini pričakalo sonce.

slika 001slika 002slika 003

Do Koče pri izviru Završnice hodiš praktično po makadamski cesti, sicer je bila poledenela, ampak večjega napora ni bilo. Pri koči pa se usmeriš proti sedlu Šija, kjer potem izbereš med Srednjim vrhom ali Vrtačo. Tokrat Srednji vrh, kdaj drugič Vrtača. Hoja po snegu, zgoraj na vrhu pa prečudovito vreme. Uživancija na soncu. Jaz in mali milijon planinskih kavk. Ne vem, kaj so mislile, da bodo dobile, s sabo nisem imela praktično ničesar haha.

slika 043slika 046slika 023slika 024slika 010slika 014slika 015slika 011

Pred mano Begunjščica, desno Stol, za mano Vrtača. In oblaki v dolini. Vedno je super bit nad oblaki.

slika 026slika 008slika 013slika 028slika 051slika 048slika 054slika 056slika 030slika 038

Kar težko je bilo it spet nazaj v dolino, ampak tema je bila blizu, po temi pa ne maram hodit. Ampak Srednji vrh je res super, priporočam! V dolini me je seveda pričakala megla, kaj češ.

slika 057slika 058slika 059

 

Posted in Hribi | Tagged , , , , , | 4 Komentarjev

Prvič na Begunjščici

Vem, da sem povedala že stokrat in vsakomur, ki je bil kdaj pripravljen poslušat, ampak moji pohodni cilji v zadnjem času so bili vse skozi sestavljeni iz treh vrhov – Stola, Begunjščice in Storžiča. Kazalo je, da mi letos spet nič od naštetega ne bo uspelo obiskat, pa mi je vseeno zadnjič uspelo na Stol (in kako lepo je bilo!), zdaj ko imamo podaljšano jesen in je odpihnilo že ves sneg z gora, pa mi je uspelo obkljukati še eno goro s seznama – Begunjščico. Jupiii.

Štart v dolini Drage, mimo planine Planince do doma na Robleku. Ah, Roblek, kako je tam lepo. Baje da iščejo novega oskrbnika koče, če koga zanima.

slika 004slika 001slika 007slika 005slika 003

Ker sem kar pozno štartala, se pri domu gor nisem nič kaj ustavljala, ker si nisem želela, da me ujame tema. Hitro sem se usmerila mimo doma direkt v hrib. Če se do Robleka nisem pretirano prešvicala, se mi je tukaj kaj hitro pulz povečal. Ne vem, kaj me je tako utrudilo. Dan je bil res prelep, toplo vreme, sonce vse skozi z mano.

slika 009slika 011slika 012slika 014

S seboj sem imela za vsak slučaj dereze, pa ni bilo nobene potrebe, ker snega ni več. Hecna je letošnja zima. Vrh sem imela sama zase, pravi užitek v miru in razgledu. Slovenija v soncu, Avstrija prekrita z oblaki. Naj se ve, kje je sončna stran Alp hehe.

slika 015slika 018slika 019slika 020slika 021

Kaj mislite, mi bo uspelo letos še na Storžič?

Posted in Hribi, Uncategorized | Tagged , | 2 Komentarjev

Spet na Debeli Peči

Na Debeli peči sem bila že lani, bila mi je všeč. In ko človek dobi povabilo nad oblake, ne okleva preveč.

Polaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBEPolaroid CUBE

Posted in Hribi, Uncategorized | Tagged | 2 Komentarjev

Pink Brighton

O ja, tudi rozaste imam. Brighton je kul v vseh barvah.

img091img093img094img095img099img096img098img100img114img119img120img113

Posted in Lomo pics, Uncategorized | Tagged , , | Komentiraj